mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - ogrožanje varnosti - načelo sorazmernosti
V obravnavani zadevi je bistveno to, da je bilo ugotovljeno, da je bil javni red zaradi incidenta kršen, kar pa ob upoštevanju načela sorazmernosti zadostuje za ukrep omejitve gibanja v Centru za tujce.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Tožnik je zgolj na splošno navajal, da je odnos med Arabci in Amazighi vedno napet v smislu, da Arabec ne bi hotel delati z njim, vendar po mnenju sodišča glede na vse, kar je povedal, ni mogoče sklepati, da bi zaradi tega bil prikrajšan pri zaposlitvi, saj je imel več zaposlitev in je tudi povedal, da ko je zaprosil za službo, so ga tudi povabili na razgovor in mu na koncu dejali, da je dober in primeren za delo, vendar mora plačati denar. Iz tega pa ni mogoče sklepati, da bi bil diskriminiran zaradi svoje narodnosti. Tožnik je torej zaposlitev v svoji izvorni državi imel, zgolj navajanje slabega socialnega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo, pa po presoji sodišča ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - nedržavni subjekt preganjanja - zaščita v izvorni državi - verodostojnost
Tožnik je na izrecno vprašanje odgovoril, da ni istospolno usmerjen in da je njegova edina težava, da je bil član Facebook skupine istospolno usmerjenih, za kar ni vedel. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tako očitno, da je izvorno državo zapustil iz osebnih razlogov (družinske težave zaradi navedene objave slik na Facebooku) in ne zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi svoje istospolne usmerjenosti.
Tožena stranka je tožnikovo prošnjo zavrnila, ker zaradi nedoslednosti (neskladnosti) v njegovih izjavah ni verjela, da so bile objavljene slike v Facebook skupini istospolnih oseb povod za njegov odhod iz države in da so se dogodki zgodili tako, kot jih je predstavil. Ob takih okoliščinah pa ni izkazano tožnikovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Iz tožbenih navedb prav tako ni razvidno določno nasprotovanje stališču tožene stranke, da tožnik v zvezi z navedenimi razlogi osebne narave, tudi če bi se izkazali za resnične, ni uspel izkazati, da mu državni organi niso sposobni nuditi zaščite.
Ni nujno, da vse osebe, ki so upravičene do zaščite zaradi spoštovanja načela nevračanja, tudi izpolnjujejo pogoje za pridobitev mednarodne zaščite. V primeru pravnomočno zavrnjene prošnje za mednarodno zaščito oseba postane tujec in pride v pristojnost policije. Če dejstva ali okoliščine kažejo na obstoj razlogov, ki preprečujejo odstranitev tujca iz Republike Slovenije, mora uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopkov mednarodne zaščite, o tem nemudoma obvestiti policijo, ki mora ravnati v skladu z 72. členom (prepoved odstranitve tujca) in z 73. členom ZTuj-2 (dovolitev zadrževanja).
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti
Glede na položaj, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov in tožnikovega stališča, da mu ne bo omogočen dostop do postopka za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki ga zagotavlja 3. člen Uredbe Dublin III, ne potrjujeta niti poročili AIDA in EUAA, ter niso izkazane zatrjevane druge tožnikove osebne okoliščine (na primer zdravstveno stanje), ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški; zato ji od te države ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da ne bo prišlo do kršitve navedenih pravic.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - rok za vložitev tožbe - zamuda roka - zavrženje tožbe
Vendar pa se okoliščine te zadeve bistveno razlikujejo od okoliščin, v katerih je bil izdan sklep SEU v zadevi C-58/23 z dne 27. 9. 2023, saj je tridnevni rok za tožbo v tej zadevi v celoti tekel (in se iztekel) med delovniki. Ker imajo države članice v zvezi z določanjem razumnih rokov in drugih potrebnih pravil za uveljavljanje pravic prosilcev za mednarodno zaščito do učinkovitega pravnega sredstva procesno avtonomijo, v konkretnem primeru tudi ne pride v poštev načelo lojalne razlage.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 12, 12/4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - rok za predajo prosilca - iztek roka - začasna odredba - vizum - izdaja vizuma
Glede na določilo četrtega odstavka 12. člena Dublinske uredbe je odgovornost Francije obstajala šest mesecev od poteka veljavnosti vize, med strankama pa ni sporno, da je veljavnost vizuma potekla 18. 9. 2022. Torej se je šestmesečno obdobje od poteka veljavnosti vizuma izteklo 18. 3. 2023, tožnik pa je v Sloveniji podal prošnjo za mednarodno zaščito šele 30. 3. 2023, kar je po poteku šestmesečnega roka. Tudi če je Francija odgovornost za obravnavanje tožnikove prošnje za mednarodno zaščito sprejela, to še ne pomeni, da so podani vsi pogoji, določeni v Dublinski uredbi, za določitev Francije kot odgovorne države. Tudi v zvezi s tem se sodišče strinja s tožečo stranko, da je objektivno dejstvo, da je šestmesečni rok od poteka veljavnosti vizuma potekel pred podajo prošnje za mednarodno zaščito in se državi ne moreta dogovarjati za prevzem pristojnosti mimo tega dejstva.
Tožnikovi pooblaščenci so že v upravnem postopku predložili določene informacije, iz katerih izhaja, da so nekateri prosilci za mednarodno zaščito v Franciji zaradi prezasedenosti brez materialnih pogojev ob sprejemu, tožena stranka pa teh navedb ni dodatno preverila.
Lahko se sicer zgodi, da so objekti za nastanitev prezasedeni, vendar pa velik migracijski pritisk kljub temu še vedno ne more biti razlog za to, da se prosilcev sploh ne bi nastanilo in da bi posledično temu morali biti na ulici. Iz navedenih razlogov bi tožena stranka morala, v kolikor bi se ugotovilo, da je glede na določilo Dublinske uredbe Francija odgovorna država članica, dodatno preveriti oziroma dobiti zagotovilo, da tožnik v nobenem primeru ne bi ostal na cesti, pri čemer zimski čas v takem primeru predstavlja še dodatno nevarnost.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - načelo nevračanja - pravica do izjave - začasna odredba
S tem, ko se tožena stranka zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema v zvezi s prosilci, ki so Republiki Hrvaški predani v dublinskem postopku), tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, poleg tega zaradi odsotnosti navedenih odločilnih dejstev odločbe ni mogoče preizkusiti.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - mladoletnik brez spremstva - resna škoda - vrnitev v izvorno državo - načelo otrokove koristi
Relevantne določbe ZMZ-1 je treba razlagati tako, da se mora tožena stranka pred izdajo odločbe, s katero kot očitno neutemeljeno zavrne prošnjo za mednarodno zaščito mladoletnega prosilca in mu obenem določi 10 dnevni rok za prostovoljni odhod ter izreče ukrepa odstranitve in prepovedi vstopa, prepričati, da je navedenemu mladoletniku brez spremstva v državi vrnitve na voljo ustrezen sprejem, torej da bo vrnjen članu družine, izbranemu skrbniku ali ustreznemu centru.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V postopku ni zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - verodostojnost prosilca
Pri presoji ovir za predajo Hrvaški je bistveno, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Ravnanje hrvaških organov pri vstopu v državo in pri zagotavljanju dostopa do azilnega postopka je sicer del skupnega azilnega sistema, zaradi česar ravnanj policije v neposredni zvezi z vložitvijo namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito ni mogoče strogo ločiti od postopka po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito. Vendar je treba domnevo o varnosti druge države presojati v vsakem individualnem primeru.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - verodostojnost prosilca - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - resna škoda - začasna odredba
Po presoji sodišča tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi tožena stranka morala pridobiti individualno jamstvo o njegovih pravicah kot predane osebe, saj ni navajal nobenih takšnih osebnih okoliščin (npr. zdravstvenih, družinskih..), ki bi terjale posebno, dodatno skrbnost tožene stranke pri pridobivanju ustreznega individualnega zagotovila od Republike Hrvaške.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotovitev istovetnosti prosilca - znatna nevarnost za pobeg - sorazmernost ukrepa
Kljub temu, da tožena stranka ni uspela izkazati, da je zapisnik z dne 23. 11. 2023 tožniku vročila v skladu s petim odstavkom 84. člena ZMZ-1, tj. nemudoma po izrečenem ukrepu, pa to po oceni sodišča ni vplivalo na zakonitost oz. pravilnost odločitve o omejitvi gibanja oz. ne gre za kršitev po 2. točki iz drugega odstavka 27. člena ZUS-1.
Sodišče na podlagi prebranega, videnega in slišanega ocenjuje tožnika kot izrazito neverodostojnega.
Tožnik je namreč večkrat zavestno in namerno organom navajal različne osebne podatke, s čimer je oteževal postopek, obenem pa ni ponudil nobenega ustreznega razloga, da bi sedaj ravnal drugače.
Ugotovitev izvorne države je namreč v postopku mednarodne zaščite odločilno dejstvo. Če tožnik ne bo dostavil nobenih dokumentov za ugotavljanje istovetnosti (kar glede na njegovo preteklo ravnanje oz. neizpolnjene obljube ni izključeno), bo tožena stranka preko poglobljenih vprašanj o njegovi izvorni državi na osebnem razgovoru preverjala, ali res prihaja iz Alžirije, pri čemer osebni razgovor brez njegove prisotnosti ni izvedljiv.
Pričakovanje, da bo tožnik brez omejitve gibanja sodeloval v konkretnem upravnem postopku in tako omogočil meritorno odločitev o njegovi prošnji in se s tem izpostavil vrnitvi v izvorno državo, zato ni razumno.
Ob upoštevanju njegovih preteklih ravnanj (brez težav je samovoljno zapuščal azilni dom, čeprav je obljubil, da bo počakal do konca postopka) in njegove slabe splošne verodostojnosti, sodišče kljub njegovim zdravstvenim težavam nikakor ne more izključiti, da v primeru, če mu gibanje ne bi bilo omejeno, ne bi ponovno odšel iz Slovenije.
Po presoji sodišča v okoliščinah obravnavane zadeve omejitev tožnikovega gibanja na prostore Centra za tujce prestane vse tri vidike t. i. strogega testa sorazmernosti.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 181-b.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
Del tožbenih navedb se nanaša na to, da so policisti na Hrvaškem s tožnikom grdo ravnali, vendar pa je treba razlikovati med obravnavo ilegalnih migrantov, ki jih po prečkanju bosansko - hrvaške meje opravlja hrvaška policija, in med obravnavo oseb, ki so na podlagi Dublinske uredbe predane Republiki Hrvaški, to je uradnim osebam pristojnih organov Republike Hrvaške za mednarodno zaščito. Iz ravnanja hrvaških policistov, ki se nanaša na tujce, ki ilegalno prestopijo mejo in niso še vložilo prošnje za mednarodno zaščito, po presoji sodišča še ni mogoče sklepati na to, da bi obstajale sistemske pomanjkljivosti v azilnih postopkih po tem, ko so prosilci vrnjeni na podlagi Dublinske uredbe in se odločijo za to, da bodo ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izrazili namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Iz navedenih razlogov so tiste tožbene navedbe, ki se nanašajo na očitke o ravnanju hrvaške policije, za ta primer nerelevantne.
Predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi članici, ampak na presojo vseh okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP.
Tožnik po presoji sodišča ni izkazal, da bi mu v primeru vrnitve v Republiko Hrvaško grozila kakršnakoli nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja in da bi prišlo do kršitve 3. člena EKČP.
Ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za posebej hudo duševno ali fizično bolezen.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
Tožena stranka se zaradi opustitve dolžnostnega ravnanja ni opredelila do okoliščin, ki so pomembne z vidika spoštovanja načela nevračanja (ni presojala aktualnih informacij o stanju hrvaškega azilnega sistema. Tožniku ni dala možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-b.
Tožnik ni izpodbil ugotovitve tožene stranke, da je na Hrvaškem prvič izrazil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito in da je bil zato v evidenco Eurodac utemeljeno tudi vnesen pod št. "1" (kot prosilec). Ker je Hrvaška svojo odgovornost za obravnavanje prošnje že potrdila, je s tem vzpostavljen položaj iz točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti pritožnika - prosilca, po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena dolžna tudi obravnavati.
mednarodna zaščita - preganjanje - nedržavni subjekt preganjanja - subjekti zaščite - zaščita v izvorni državi
Tožnik ni izkazal, da mu država ni bila sposobna nuditi zaščite ali da ga ne bi zaščitila, če bi se vrnil v Kongo, saj se na policijo niti ni obrnil. Tudi po mnenju sodišča je to bistveni predpogoj, da lahko nekdo izkazuje, da mu država ni sposobna ali da mu noče nuditi zaščite.
Sodišče ne sledi tožnikovim navedbam, da policiji ni bilo mogoče prijaviti groženj sorodnikov, ker naj bi bili nekateri njeni pripadniki člani BDK. Iz informacij o izvorni državi, bodisi tistih, ki jih je pridobila tožena stranka, ali pa tistih, ki so jih pridobili pooblaščenci tožnika, celo izhaja, da državne oblasti to organizacijo preganjajo.
V kolikor v maloštevilnih informacijah o izvorni državi ni zaslediti določenih tožnikovih navedb, to še ne pomeni, da njegove navedbe ne držijo.
Četudi se vzame tožnikove navedbe v celoti za resnične, tožnik ni uspel izkazati nezmožnosti svoje države, da ga ustrezno zaščiti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUP člen 279, 279/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - pridržanje v centru za tujce - kršitev javnega reda in miru - začasna odredba - ničnost odločbe - nujnost in sorazmernost ukrepa - poseg v osebno svobodo
Tožena stranka je v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa tožnici omejila gibanje od 15. 11. 2023 od 14:50 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 15. 2. 2022 do 14:50 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec. Po presoji sodišča te točke izreka sklepa ni mogoče izvršiti, kar je po 3. točki 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) razlog, zaradi katerega jo je treba izreči za nično.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III)
Hrvaška je svojo odgovornost za obravnavanje prošnje na podlagi točke b) prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III že potrdila. S tem je vzpostavljen položaj, v katerem je Hrvaška kot odgovorna država članica dolžna sprejeti tožnika - prosilca (saj je vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Sloveniji), po sprejemu pa je to prošnjo na podlagi prvega pododstavka drugega odstavka istega člena navedene uredbe dolžna tudi obravnavati.
ZMZ-1 člen 2, 20, 20/2, 20/3, 49, 49/1, 49/10, 49/13, 52. ZTuj-2 člen 67.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje za mednarodno zaščito - rok za prostovoljno zapustitev države - izvorna država
V obravnavani zadevi - upoštevaje tožbene trditve - med strankama ni sporno, da je tožnik državljan Kraljevine Maroko; da je 31. 8. 2023 pri toženi stranki vložil prošnjo za priznanje mednarodne zaščite in da je tožena stranka pred odločitvijo o prošnji s tožnikom 6. 11. 2023 opravila osebni razgovor. Bistvo tožnikovih izjav, podanih na osebnem razgovoru, je bilo, da je izvorno državo zapustil, ker tam zaradi slabih zaposlitvenih možnosti in slabega zaslužka, dostojno življenje ni mogoče. Med strankama je sporno, ali tožnikove navedbe, podane v postopku za priznanje mednarodne zaščite, predstavljajo dejstva, ki za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po ZMZ-1 niso pomembna.
Tudi če bi tožnik izkazal, da se v izvorni državi ne more dolgoročno preživljati zaradi tamkajšnjih slabih ekonomskih in socialnih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode iz 28. člena ZMZ-1, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 40, 40/2, 40/3, 42, 42/1. ZMZ-1 člen 50, 50/3, 65, 65/1, 64, 64/1, 64/3.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in dokazi - trditveno in dokazno breme - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka
Zgolj ugotovitev, da je dejstvo, s katerim tožnik utemeljuje naknadno prošnjo (tj. tožnikova ogroženost v izvorni državi zaradi njegove spolne usmerjenosti), drugačno od dejstev, ki so bila obravnavana v zvezi z njegovo prvo prošnjo za mednarodno zaščito, za dopustnost naknadne prošnje in njeno vsebinsko obravnavo še ne zadošča. Ker je zatrjevana tožnikova biseksualnost nesporno obstajala že v času prvega postopka in so bile takrat tožniku že znane okoliščine, ki naj bi utemeljevale njegovo prepričanje, da DR Kongo zaradi njegove spolne usmeritve zanj ni varna država, bi moral tožnik za dopustnost njegove naknadne prošnje zatrjevati in dokazati tudi, da brez svoje krivde ob podaji prve prošnje teh dejstev ni mogel uveljavljati.