javna raba slovenščine - uradni jezik - načelo enakopravnosti - pripadnik narodne skupnosti
Iz enakopravnosti uradnih jezikov na območju občin, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti, izhaja zahteva po enakopravni javni rabi in enakem pomenu jezikovnih variant, ki ne dopušča interpretacije zakona, kakršno sta v obrazložitvah upravnih določb uporabila upravna organa. Zahteva, da mora biti pri javni rabi uradnih jezikov besedilo v slovenščini zmeraj navedeno na prvem mestu, besedilo v uradnih jezikih narodnih skupnosti pa šele na drugem mestu, bi nakazovala na subsidiarnost oziroma podrejenost jezikov narodnih skupnosti, kar pa ni skladno z načelom enakopravnosti uradnih jezikov, ki ga uzakonja 3. člen ZJRS.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja
Za določitev v zadevi ni relevantno, kdaj naj bi bil tožnik seznanjen z izdajo gradbenega dovoljenja (kar je med strankami tudi sporno), temveč je pravno pomembno, kdaj se je v smislu navedene določbe GZ začela gradnja.
Utemeljeno pa tožnik opozarja tudi na zmotno razlago pojma začetka gradnje iz drugega odstavka 47. člena GZ. Iz sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da je začetek teka objektivnega roka za obnovo postopka treba šteti, da je upoštevni trenutek lahko le zakonit začetek gradnje.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna prošnja - verjeten izgled za uspeh
Odločitev, ki jo je v izpodbijani odločbi sprejela tožena stranka, je glede na dejansko stanje (t.j. da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP za upravni spor zoper sklep, ki je procesne narave) pravilna oz. edina možna, zato so navedbe o protizakonitih motivih tožene stranke za to odločitev neutemeljene.
Če ne gre za dejansko oviro, na kar po presoji sodišča kaže sama narava stvari, torej da je na mestu gradnje že obstoječ objekt, konkretno drug gradbeni poseg v obliki nastuja zemljine in utrjene brežine, na katerega je v tehničnem smislu mogoče zgraditi predviden objekt, gre za situacijo, ko jo ureja drugi odstvek 43. člena GZ, to je za gradnjo na obstoječem objektu.
Drži, da je organ postopek uvedel in vodil po enajstem odstavku 47. člena ZG, po katerem se za postopke in roke prodaje gozdov, uveljavljanje prednostne pravice (ta je po ZG določena v desetem odstavku 47. člena) in pogoje za menjavo gozdov smiselno uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), vendar je tudi po presoji sodišča očitno spregledal, da gre za primer, ki ga urejajo zgoraj citirani tretji, četrti in peti odstavek tega člena, kar pa je saniral z v nadaljevanju poslanim pozivom stranki z interesom SiDG (v smislu četrtega odstavka 47. člena ZG), da se izjavi, ali bo svojo predkupno pravico uveljavljala. In ker je stranka z interesom SiDG to tudi storila, tj. izjavila, da svojo predkupno pravico uveljavlja, je odločitev organa tudi po presoji sodišča pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - dopolnitev vloge - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka je pozvala tožnika, da prošnjo dopolni ne le z navedbami glede škodnega dogodka in vtoževane odškodnine, pač pa, da dostavi tudi določene listine o nastali škodi, o tem, da je odškodninski zahtevek vložen na zavarovalnico, o odklonitvi plačila zahtevane odškodnine s strani zavarovalnice in morebitno odločitev pritožbene komisije zavarovalnice.
Tožnik navedenih listin k dopolnitvi prošnje z dne 18. 7. 2024 ni priložil, pač pa je samo navedel opis škodnega dogodka in specificiral vtoževano odškodnino.
Ker pa so bile predpostavke za odškodninsko odgovornost zgolj zatrjevane, ne pa kakorkoli izkazane, tožena stranka ni mogla ugotoviti, da zadeva ne bi bila očitno nerazumna oziroma, da ima tožnik verjetne izglede za uspeh.
Že iz jezikovne razlage prvega odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) izhaja, da lahko pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije predkupni upravičenci uveljavljajo predkupno pravico po določenem vrstnem redu, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače. ZG glede prodaje gozda prednostne upravičence določa drugače, manj restriktivno. Bistvena razlika med ZKZ in ZG je, da ZG ob izpolnjevanju enakih pogojev predkupnih upravičencev prednosti ne daje predkupnemu upravičencu s statusom kmeta. Posledično v primeru dveh enakovrednih prednostnih upravičencev pride v poštev načelo svobodne izbire pogodbenega partnerja.
dohodnina - odmera dohodnine - zastaranje - zastaranje pravice do odmere davka - relativno zastaranje - absolutno zastaranje - pretrganje zastaranja
Določilo šestega odstavka 126. člena ZDavP-2, ki določa desetletni zastaralni rok za odmero davka, po presoji sodišča pomeni, da mora znotraj desetletnega roka za zastaranje davčni organ izdati odločbo, s katero je bil davek odmerjen. Po preteku absolutnega zastaralnega roka desetih let davčne obveznosti ni več mogoče odmeriti, ne glede na število pretrganj zastaranja odmere, ko so ti zastaralni roki po pretrganju oziroma pretrganjih začeli znova teči. Institut zadržanja zastaranja, predviden kot izjema v šestem odstavku 126. člena ZDavP-2, pri vprašanju odmere davka ne pride v poštev.
Odločitev davčnega organa je v obravnavanem primeru preuranjena, saj bi moral davčni organ vpogledati v predlagane listine, ki jih je tožnik predlagal pravočasno, substancirano ter je z njimi dokazoval relevantna dejstva ali pa jih ustavno skladno zavrniti.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - napotnica - pravočasnost
Če je brezplačna pravna pomoč odobrena za zastopanje na prvi stopnji, je z zaključkom tega postopka v obliki in obsegu, kot je bila odobrena, izčrpana in se ni mogoče strinjati s stališčem tožnika, da pomeni okoliščina, da je bila zadeva po pritožbi vrnjena v nov postopek na prvi stopnji, da se brezplačna pravna pomoč nadaljuje.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževan družinski član - pisni sporazum - neobstoj sporazuma
Davčni organ je svojo odločitev glede na zgoraj povzeto dejansko stanje po presoji sodišča pravilno oprl na enajsti odstavek 114. člen ZDoh-2 in tožnici priznal sorazmerni del olajšave, to je polovico. Tožnica se ne more uspešno sklicevati na predhodna obdobja, ko je med njo in takratnim možem dogovor o tem, kdo bo uveljavljal davčno olajšavo, obstajal, saj je očitno, da takšnega dogovora po razpadu zakonske zveze ni bilo več, olajšavo za otroka za leto 2019 pa sta uveljavljala oba starša.
Tožnica ugotovitvam iz zapisnika ogleda stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer ne nasprotuje. Zato sodišče pritrjuje toženki, da tožnica ni upravičena do dodatnih točk zaradi zdravstvenih razmer, katere je mogoče dobiti le v primeru, če je vlaga konstrukcijsko pogojena, hkrati z ustreznim zdravniškim potrdilom, da sam prosilec ali kateri od ostalih družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje - varovalni pas ceste - retroaktivna veljavnost
Toženka je ugovor tožnika, da so bili objekti postavljeni v času veljavnosti Odloka, tj. pred 10. 8. 2013, zavrnila z utemeljitvijo, da iz vpogleda v posnetke "Google maps" iz časa julij 2013, izhaja, da takrat na sporni lokaciji še ni bilo gradbene ograje, kot tudi ne oglasnih objektov. Te ugotovitve, tj. da julija 2013 objekti še niso bili postavljeni, tožnik v pritožbi ni prerekal. Že iz tega razloga njegove spremenjene trditve, da naj bi objekte postavil med 1. in 10. 8. 2013, niso prepričljive. Tožnik za svoje trditve ni predložil nobenega dokaza.
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe tožniku (sedaj Državnemu odvetništvu RS) torej daje že sam zakon (ZBPP), ki je v odnosu do ZUS-1 lex specialis, zaradi česar ugovora aktivne legitimacije stranke z interesom sodišče ne more sprejeti.
Iz izpodbijane odločbe izhaja le, da organ za BPP ugotavlja, da ''zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno vložiti zahtevo za sodno varstvo v zgoraj navedeni zadevi''. V nadaljevanju organ še razloguje o posledicah morebitnega plačila globe, upoštevajoč materialni položaj stranke z interesom kot prejemnika denarne socialne pomoči. Iz povedanega tako ni jasno, na podlagi katerih dejstev (ki bi morala izhajati že iz prošnje za BPP stranke z interesom, kot tudi utemeljeno opozarja tožnik) je napravljen tak zaključek, nedvomno pa zgoraj povedano za preizkus pravilnosti povedanega zaključka organa za BPP ne zadošča.
zavarovalni posli - opravljanje zavarovalnih poslov brez dovoljenja - prenehanje opravljanja dejavnosti - zavarovalna pogodba - dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov - dokazni predlog
Tožnica v konkretnem primeru v pravnem prometu ni nastopala kot proizvajalka ali prodajalka tehničnega blaga, niti ni svojih storitev ponujala brezplačno, kar vse so glede na zakonsko dikcijo ZVPot-1 karakteristike garancije. V tem primeru je bilo jamstvo, ki so ga kupili potrošniki, samostojen pravni posel, s katerim je tožnica nase prevzela riziko kritja stroškov odprave napake (popravila) oziroma zagotovitve nove elektronske naprave, ki jo je kupec kupil pri prodajalcu. Zato gre v tem primeru tudi po presoji sodišča za zavarovalno pogodbo med kupcem in tretjo osebo (tožnico) in ne za garancijo v smislu prej povzetih določb ZVPot-1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev prošnje - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Ker je tožnik vložil nepopolno in pomanjkljivo prošnjo za dodelitev BPP in ker kljub pozivu toženke na njeno dopolnitev v danem mu roku in do izdaje izpodbijanega sklepa pomanjkljivosti ni odpravil, česar tožnik v tožbi ne prereka, je odločitev toženke v izpodbijanem sklepu o zavrženju nepopolne prošnje zakonita.
omejitev gibanja tujcu - nastanitev v centru za tujce - nevarnost pobega - nujnost in sorazmernost ukrepa
Toženka je nevarnost pobega tožnika in neustreznost izreka milejšega ukrepa utemeljila z ugotovitvami, da tožnik ni upošteval odločbe o vrnitvi, čeprav je bil opozorjen na posledice takega ravnanja, da v RS biva nezakonito in da nima nobenih dokumentov, ki so nujno potrebni za odhod iz RS.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - poseg v osebno svobodo - kršitev hišnega reda - kršitev javnega reda in miru - nastanitev v centru za tujce - pravica do zagovornika - začasna odredba
Pred zaslišanjem glede ukrepa omejitve gibanja, bi tožnika morala opozoriti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika. Ker ga ni, mu je pri odvzemu prostosti kršila procesno jamstvo, ki mu gre na podlagi 19. člena Ustave. Gre za kršitev, ki je sodišče ne more odpraviti.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo DDV - zahteva za vračilo davka - poziv na dopolnitev - pravočasna predložitev dokazov - prekluzija dokazov - elektronsko vročanje
Upoštevaje stališča SEU po presoji tega sodišča drugostopenjski davčni organ v tožnikovem primeru, glede na to, da se je tožnik smel na poziv prvostopenjskega organa za predložitev dodatne dokumentacije odzvati tudi še po poteku enomesečnega roka in tudi šele s pritožbo, ne bi smel izhajati iz tega, da je tožnik s podajo dokaznih predlogov prekludiran (in po tretjem odstavku 238. člena ZUP preverjati upravičenosti razlogov, ki so tožnika vodili do takšne zamude), temveč bi bilo treba, izhajajoč iz neprekluzivnosti roka iz 74.e člena ZDVV-1, upoštevati pravočasnost predložitve teh dokazov.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - pooblaščenec
Za postopek v zvezi z zahtevo za ponovni postopek veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnik je v upravnem postopku možnost aktivno sodelovati, zato ni mogoče pritrditi tožbenemu ugovoru, da njegove pravice pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bile ustrezno varovane, ker ni imel pooblaščenca in ker bi mu toženka odrekla pravico do izjave. Nenazadnje tožnik tudi ne pojasni, kaj bi v upravnem postopku, če bi imel pooblaščenca, še navedel oziroma katere pravice bi še uveljavljal, pa jih zaradi njegove odsotnosti ni. Enako tudi ne navede, kaj bi še (dodatno) izjavil pred izdajo izpodbijanega sklepa, če bi to možnost imel in kako bi to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost.izpodbijane odločitve.