ovira za vrnitev v naravi - zavezanec za vrnitev premoženja - določitev zavezanca - vrnitev v naravi
Glede na določbo 51. člena ZDen v obravnavanem primeru glede na pravno in dejansko stanje nepremičnine na strani zavezanca nastopa tako lastnica nepremičnine, t.j. drugotožnica, kot tudi njena uporabnica, t.j. prvotožnica, ki ji prostor služi za opravljanje dejavnosti in je tudi zavezana, da izkaže obstoj zatrjevanih ovir za vračilo v naravi po 1. točki 1. odstavka 19 člena ZDen.
ZUP člen 44, 237, 237/2, 44, 237, 237/2. ZDIJZ člen 6/3, 1, 1/1, 6, 6, 6/3, 1, 1/1. ZUS-1 člen 17, 17.
udeležba prizadetih strank - upravni spor - aktivna legitimacija - dostop do informacij javnega značaja - kršitev pravil postopka
Če so v postopku udeležene stranke z nasprotnimi interesi, mora imeti vsaka stranka možnost, da se izjavo o zahtevkih in navedbah strank z nasprotnim interesom. Zato bi morala tožena stranka pri vprašanju, ali naj se pogodba pokaže prosilki, dati status stranke tudi podpisnikom pogodbe.
Upravni organ je dolžan presoditi, ali je zahtevek za povrnitev stroškov, ki mora biti posebej podan, utemeljen v smislu potrebnosti izkazanih stroškov.
ZUP ne pozna prekinitve izvršilnega postopka, prav tako pa ne pozna prekinitve postopka po pozivu za nastop kazni iz razlogov, ki jih v svojem predlogu navaja tožeča stranka, zato bi moral upravni organ prve stopnje predlog tožeče stranke zavrniti, saj v zadevi niso podani pogoji za prekinitev postopka, ki je bil sprožen zaradi izvršitve sodbe pristojnega sodišča, opremljene s klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti.
ZVPot člen 71/3, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 71, 71/1, 71/2.
spor o napaki - varstvo potrošnikov - ukrep tržnega inšpektorja - ustavitev postopka
Če v inšpekcijskem postopku ni mogoče z gotovostjo ugotoviti krivde izvajalca storitev, organ prve stopnje nima podlage za izdajo odločbe na podlagi 71. člena ZVPot.
de minimis - napačna uporaba materialnega prava - popotresna obnova - državna pomoč
Iz določb Uredbe izhaja, da ta ne velja za državne pomoči v sektorju transporta, ker zanje veljajo posebni predpisi. Ker tožena stranka, ki ugotavlja, da gre v obravnavani zadevi za dodelitev državne pomoči v sektorju transporta, ni uporabila posebnih predpisov, pač pa predpis, ki za ta sektor ne velja, očitno ni pravilno uporabila materialnega prava. Nacionalno pravo upravičencev do predmetne državne pomoči ne razlikuje glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Stvar upravnega organa pa je, da sprejme odločitev, ki je v skladu tudi s pravnim redom Evropske skupnosti. V zvezi z državno pomočjo de minimis velja Uredba, vendar je po presoji sodišča za njeno uporabo v konkretnem primeru primarno potrebno ugotoviti ali tožeča stranka, katere glavna dejavnost je medkrajevni potniški cestni promet na rednih linijah, dejansko spada v sektor transporta ali ne, saj lahko upravni organ šele po tem uporabi ustrezen predpis ter presodi ali je dodelitev zahtevane državne pomoči utemeljena. Izjema od 1. odstavka 87. člena PES ni le državna pomoč dodeljena po pravilu de minimis, pač pa spadajo med t.i. avtomatične izjeme (ki so združljive s skupnim trgom) tudi državne pomoči dodeljene v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami, med katere spada tudi potres, iz določb ZPOOSRP pa izhaja, da je namen dodelitve zadevne državne pomoči popotresna obnova.
Ker je že upravni organ prve stopnje na podlagi predloženega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in iz načrta parcel lahko ugotovil, da poteka parcelna meja med objektoma po njunih skupnih zidovih, je pravilen materialnopravni zaključek obeh organov, da tožnik ni izkazal pravice graditi. Tožnik bi moral listino, s katero bi izkazoval pravico graditi oziroma izvajati dela na spornem zidu, priložiti že zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Zato so brez materialnopravne podlage tožbeni očitki, da bi moral upravni organ pred izdajo odločbe, s katero je bilo o njegovi zahtevi odločeno, ugotavljati dejstva, ki so pravno pomembna za ugotovitev, da je tožnik edini lastnik zidu, v katerega je z izvedenimi deli posegel še pred zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
ZUP člen 260, 260-9, 272, 272/1, 273, 273/1. ZUS-1 člen 5, 5/2. ZGO-1 člen 62, 62/2-1. ZZK-1 člen 5, 7. SZ člen 49, 49/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - obnovitveni razlog - upravni spor
V obravnavanem primeru, ko je obnova predlagana v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, določba 2. odstavka 272. člena ZUP pomeni zadržanje pravnih učinkov gradbenega dovoljenja.
Čeprav določba 2. odstavka 273. člena ZUP res določa, da je možen upravni spor zoper odločbo iz 1. odstavka tega člena, pa je treba upoštevati tudi določbe ZUS-1 o tem, katere upravne akte je mogoče izpodbijati v upravnem sporu.
Kar zadeva razmerje med stopnjo izkazanosti okoliščin, na katerih temelji obnovitveni razlog, in vprašanjem, ali je predlog vložila upravičena oseba, je pri obravnavanem obnovitvenem razlogu po mnenju sodišča treba upoštevati, da sta status upravičene osebe za vložitev predloga za obnovo postopka in sam obnovitveni razlog neločljivo povezana na način, da je mogoče govoriti o upravičeni osebi za vložitev predloga šele, ko je (verjetno) ugotovljeno, da gre za osebo, ki bi morala sodelovati v postopku, katerega obnovo predlaga.
ZSS člen 24, 27, 66, 24, 27, 66. ZP-1 člen 217/3, 217/5, 258h.
položaj svétnika - poseg v pridobljene pravice - prepoved diskriminacije - napredovanje sodnika
V tem upravnem sporu tožnica uveljavlja sodno varstvo pravice do napredovanja na položaj svétnice. Pravna narava tega interesa je zakonska pravica tožnice in ne le pravna korist, zato mora biti presoja zakonitosti izpodbijanega akta stroga, a manj stroga kot v primerih, ko gre za posege v temeljne človekove pravice. Varstvo pridobljene pravice do sodniškega položaja svétnika po ZSS po naravi stvari ne more veljati samo takrat, ko sodniku ob premestitvi ni mogoče zagotoviti enakega sodniškega mesta, kajti nedvomno ga obdrži tudi v primeru situacije iz prvega stavka 3. odstavka 66. člena ZSS, ko je torej premeščen na enako sodniško mesto. Iz tega sledi, da je zakonodajalec zagotovil popolno varstvo pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika za sodnike po 66. členu ZSS, med tem ko ni zagotovil varstva pridobljene pravice v zvezi s položajem svétnika sodnikom za prekrške, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča. Iz odločbe Ustavnega sodišča implicitno izhaja, da določila 66. člena ZSS ni mogoče uporabiti pri odločanju po 5. odstavku 217. člena ZP-1, ker je zakonodajalec drugačno (specialno) ureditev prevedbe v primeru premestitve zaradi sistemske reorganizacije določil v specialnem predpisu, in sicer v prehodni določbi 217. člen ZP-1. Ureditev, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijani akt, prestane test arbitrarnosti (načelo enakosti pred zakonom - 2. odstavek 14. člena Ustave), ker v zadevi ne gre za dve enaki dejanski situaciji. Sodniki za prekrške so pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 42 letu starosti in že, če so izpolnjevali pogoje za redno napredovanje (3. odstavek 258.h. člena ZP), med tem ko so okrajni sodniki pridobili položaj svétnik po dopolnjenem 45 letu starosti, če je bilo z oceno sodniške službe ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za hitrejše napredovanje (27. člen ZSS). Ker ne gre za dve enaki dejanski situaciji, ju tudi ni mogoče primerjati z vidika prepovedi diskriminacije. Ker bi poseg v pridobljeno pravico tožnice lahko pomenil nedopusten poseg v neodvisnost sodstva, je sodišče v okviru te presoje preverilo, ali katera od v ustavno-sodni praksi uveljavljenih mednarodnih listin o varstvu načela neodvisnosti sodstva določa, da bi moral v primeru neprostovoljne premestitve sodnika zaradi sodne reorganizacije sodnik obdržati vse pridobljene pravice v smislu nazivov ali položajev, ki so primerljivi s položajem svétnice. Ker je tožnica ohranila uvrstitev v plačilni razred, kot ga je imela pred prevedbo, in ker nobena od navedenih mednarodnih listin, ki po ustavno-sodni praksi Ustavnega sodišča RS služijo kot "razlagalno orodje" v zvezi z določilom 125. člena Ustave, ne določa, da bi moral sodnik v primeru premestitve zaradi sodne reorganizacije obdržati položaj, ki ustreza položaju svétnika v slovenski ureditvi, sodišče v tem upravnem sporu ni štelo, da je poseg v pravico tožnice prekomeren oziroma ni štelo, da je javni interes po varstvu neodvisnosti sodstva prevladujoč nad že omenjenim javnim interesom zakonodajalca.
Zmotno je stališče tožene stranke, ki se nakazuje v izpodbijanem sklepu, da je pritožba nedopustna iz razloga, ker je tožeča stranka s podpisom pogodbe soglašala z dodeljenim sredstvi in zato naj ne bi imela pravice do pritožbe v upravnem postopku. Stranka ima po pravilih splošnega upravnega postopka vedno pravico vložiti pritožbo zoper prvostopno odločbo v delu, v katerim s svojim zahtevkom ni uspela, če gre za dvostopenjsko odločanje (229. člen ZUP).
ZDDV člen 3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 18.
podružnica - koncesija - plačilo DDV od opravljanja koncesijske dejavnosti - DDV
Tožeča stranka je kot podružnica tuje pravne osebe registrirana za opravljanje dejavnosti po slovenskem pravu in torej dolžna plačati DDV, saj je glede svojih pravic, obveznosti in odgovornosti v sistemu DDV izenačena z domačimi pravnimi osebami. V okviru koncesije se javna komunalna infrastruktura res lahko zagotovi na različne načine in z različnimi viri financiranja, med njimi so med možnimi viri financiranja tudi namenska sredstva državnega in občinskega proračuna. Vendar ta sredstva pomenijo plačilo za opravljene storitve koncesionarja v okviru izgradnje javne komunalne infrastrukture, od katerih je treba v skladu s 3. členom ZDDV plačati DDV, saj gre za obdavčljiv promet in z vidika DDV ne pomenijo zgolj pogodbene finančne participacije koncedenta pri izgradnji javne komunalne infrastrukture.
samostojno opravljanje dejavnosti - podružnica tuje pravne osebe - finančna nakazila (plačila) podružnice s strani družbe nerezidentke - opravljanje storitev matični družbi nerezidentki - DDV
Podružnica tuje osebe, ki je v Republiki Sloveniji za matično družbo opravljala storitve in od njih ni obračunavala in plačevala DDV, ni ravnala v skladu z ZDDV. V obravnavanem primeru je šlo za obdavčljiv promet za naročnika - matično družbo nerezidentko, podružnica pa je davčni zavezanec, saj je šlo s strani podružnice za samostojno opravljanje dejavnosti in zato gre za obdavčljivo dobavo med podružnico in matično družbo nerezidentko kot prejemnikom.
Ob dejstvu, da med strankami ni spora o tem, da je kmetijska zadruga E. pravni subjekt, ki v dejanskem in poslovnem smislu več ne živi (nima premoženja, nima organov, ne posluje) in da je vpisan v sodnem registru zgolj zaradi nedoslednosti oziroma ker ni bilo formalnega predlagatelja izbrisa tega subjekta, sodišče pritrjuje pravnemu stališču organa prve stopnje, ki je ob siceršnjem izpolnjevanju vseh drugih pogojev, ki jih ZZad določa glede vračanja zadružnega premoženja, odločil, da se zadružno premoženje vrne tožnici.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129, 129/1, 129/1-4.
res iudicata - vračilo davka - vračilo zamudnih obresti - upravni postopek
Če iz izreka odločbe ni razvidna odločitev o konkretni upravni stvari, ni mogoče govoriti, da o njej teče upravni postopek oziroma, da je o njej že pravnomočno odločeno.
V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da preferencialna obravnava blaga ni upravičena. Tožnik je bil povabljen v postopek, s pozivom, da se izjasni o dejstvih in okoliščinah, ugotovljenih v postopku. Za tožečo stranko B.B.B. d.o.o. se je postopek končal ugodno, tožena stranka pa ni pojasnila, zakaj ji stroškov ni priznala.
Lokalna skupnost lahko v izjemnih primerih pri določitvi plačila staršev upošteva na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih vodi pristojni davčni organ ali center za socialno delo, poleg dohodka in premoženja tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Premoženje družine se prvenstveno ugotavlja na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, izjemoma pa tudi iz drugih dejstev in okoliščin, ki pa morajo biti izkazana, da bi se dokazal boljši socialni položaj družine in s tem uvrstitev v višji plačilni razred.
ZSV člen 18a, 18f, 18h. ZUP člen 214, 3, 9, 138, 214, 3, 9, 138. Pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika člen 21, 21.
pravica do družinskega pomočnika - mnenje strokovne komisije - zaslišanje
O pravici do družinskega pomočnika odloča pristojni center za socialno delo in ne strokovna komisija. To pomeni, da mora pristojni organ mnenje strokovne komisije oceniti z vidika potreb dokaznega prava po ZUP; če je mnenje komisije druge stopnje pomanjkljivo, ga mora poslati komisiji v dopolnitev oziroma popravo. Za ugotovitev, da oseba v konkretnem primeru potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, je nujno potrebno zaslišanje staršev.
V 4. odstavku 95. člena ZDavP je izrecno navedeno, da pripadajo davčnim zavezancem obresti od neupravičeno odmerjenega ali preveč plačanega davka, s čimer je pravica do zamudnih obresti omejena le na preveč plačan davek kot na izrecno določeno plačano obveznost. Morebitnega prikrajšanja, ki bi tožeči stranki zaradi plačila zamudnih obresti nastalo s plačilom na podlagi izvršljive upravne odločbe, pa na upravnopravnem področju tudi ni mogoče sanirati.
Zaradi že izplačane odškodnine stranki iz naslova po ZPKri in ZPPZV91 in zaradi zakonske omejitve zneska odškodnin, izplačanih po ZSPOZ v višini 2.000.000 SIT, ne more biti v celoti izplačana še nadaljnja odškodnina iz naslova po ZPKri.
izvršitelj - predujmi za storitve izvršitelja - DDV
Prejeti predujmi so v sistemu DDV predplačila, od katerih že nastane obveznost obračuna DDV, kar posledično pomeni, da bi morala tožnica v trenutku, ko je znesek predujmov presegel 5.000.000,00 SIT, vložiti prijavo za registracijo o vpisu zavezanosti za DDV v davčni register.