pojasnilna dolžnost zdravnika - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med dejstvi
Izostanek pojasnilne dolžnosti v zvezi z možnostjo nastalih mrtvin pod krasto torej ni mogel odločilno vplivati na poslabšanje stanja tožničine rane, zato izostanek razlogov v prvostopenjski sodbi v zvezi s tem, ni izostanek razlogov o odločilnih dejstvih.
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - nepremičnina - darilna pogodba - poslovni delež kot skupno premoženje - epidemija - prekinitev teka procesnega roka - pravočasnost pritožbe
Način uporabe nepremičnine s strani izvenzakonskih partnerjev ni dokaz, da je hiša predstavljala skupno premoženje.
Tožnica je dokazala vzročno zvezo med nastavitvijo magneta, ki ga je toženec nastavil protipravno, in škodnim dogodkom torej poškodb motorja tovornega vozila tožnice, ki je nastala zaradi ročnega upravljanja menjalnika tovornega vozila in s tem nadobratov motorja. Napačna pa je ugotovitev sodišča, da toženec pri tem ni ravnal iz hude malomarnosti.
Napačno je stališče, da je potrebno toženčevo skrbnost ravnanja primerjati s skrbnostjo ravnanja povprečnega človeka in ne povprečnega voznika tovornjaka. Skladno z določbo 33. člena ZDR-1 mora delavec vestno in skrbno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Že samo zaradi te določbe je potrebno delavčevo stopnjo skrbnosti primerjati s stopnjo skrbnosti delavcev, ki opravljajo enako ali podobno delo, in ne s skrbnostjo povprečnega človeka, saj povprečen človek tega dela ne pozna. Tako bi moralo sodišče prve stopnje njegovo ravnanje primerjati s stopnjo skrbnosti povprečnega poklicnega voznika, česar pa ni storilo.
Potem, ko je prvo sodišče uspešno argumentiralo svojo dokazno oceno o izrečenih besedah obtoženca zoper oškodovanca, je v nadaljevanju obrazložitve pod točkami 12, 13 in 20 uspešno utemeljilo, da njihova vsebina pomeni ogrozitev osebne varnosti uradne osebe ter njenih bližnjih sorodnikov kot prepovedane posledice obravnavanega kaznivega dejanja. V besedah obtoženca, izrečenih iz neposredne bližine direktno oškodovancu, da bo ob svoji smrti s seboj vzel še eno družino ter da tega R. O. kot policist ne bo mogel preprečiti, je povsem jasno izražena obtoženčeva grožnja zoper osebno varnost policista ter njegovih bližnjih sorodnikov. Z zagovorom, da grožnje niso bile mišljene resno, obtoženec ne more izničiti njihovega učinka, ki se je nenazadnje izražal v občutku ogroženosti oškodovanca zase in za družino, ko se je upravičeno bal, da bo obtoženec izrečene grožnje uresničil.
Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje se na podlagi prvega odstavka 2. člena ZST-1 v postopkih o delovnih in socialnih sporih takse plačujejo, razen če gre za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih, ko zakon določa drugače. Tožnik je poleg zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja uveljavljal še druge zahtevke o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in sicer zahtevke nepremoženjske narave (zahtevek za sklenitev pogodbe s točno določeno vsebino in zahtevek za izvedbo postopka pred komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi), kot tudi zahtevke premoženjske narave (plačilo 9.000,00 EUR zaradi prikrajšanja iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja ter 40.000,00 EUR iz naslova odpravnine).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00043045
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.. URS člen 22.. OZ člen 6.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 22, 23.
pravica do izjave v postopku - pravica do enakega varstva pravic - potrošniška kreditna pogodba - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - načelo vestnosti in poštenja - slaba vera banke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank
Posojila vezana na CHF so bila izpostavljena tako obrestnemu (kar je običajno pri kreditnih pogodbah, razen če gre za fiksno obrestno mero) kot tudi še dodatno valutnemu oziroma tečajnemu tveganju. Ali je bilo slednje tožniku kot povprečnemu potrošniku na ustrezen in jasen, torej razumljiv način predočeno, iz razlogov sodišča prve stopnje ni moč razbrati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00041131
ZD člen 32. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 181, 181/3, 205.
zapuščinski postopek - dedovanje - zakoniti dedič - prikrajšanje nujnega deleža - vrnitev daril v zapuščino - vračunanje daril dedičev - idealna ali realna kolacija - dednopravni zahtevek - smrt stranke - vmesni ugotovitveni zahtevek - izvršilni postopek - začasna odredba - stopnja verjetnosti - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - zemljiška knjiga - zaznamba vrstnega reda - vpis pravnega dejstva - odsvojitev nepremičnine
Zakoniti dedič, v čigar dedni delež je treba vračunati darilo, ima izbiro načina vračunanja: lahko izbere matematično vračunanje vrednosti darila v svoj dedni delež (idealna kolacija), ali pa darilo v naravi vrne v zapuščino (realna kolacija.) Če dedič ne izbere slednje, sodišče opravi idealno kolacijo tako, da pri določitvi efektivne velikosti dednega deleža upošteva vrednost darila.
Dejstvo, da je drugotoženec pri sporni nepremičnini vpisal zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice prav gotovo kaže na to, da želi nepremičnino odtujiti ali vsaj, da hoče s tem ravnanjem tožniku preprečiti, da bi lahko dosegel eventualno vrnitev darila v zapuščino. Eno ali drugo pomeni subjektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena. Pri tem ni bistveno, ali je vpis zaznambe vrstnega reda pravna fikcija, da je bilo zemljiškoknjižno dovolilo izdano, ali ne, o čemer obširno razpravlja pritožba, temveč je bistveno, da je to konkretno dejanje, ki (lahko) vodi v odsvojitev nepremičnine in ki jih običajno lastniki nepremičnin ne počnejo.
oškodovanje upnikov - kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - zavedanje o nastanku škode - zahteva za uvedbo preiskave - oškodovanec kot tožilec
Ker začetek kazenskega postopka ni mogoče vezati na bodoča negotova dejstva, kot to neutemeljeno trdi pritožba, torej ni dvoma, da je prvo sodišče zanesljivo ugotovilo, da obdolženec v času, ki izhaja iz opisa dejanja, še ni imel status dolžnika. Zato pritožba tudi nima prav, da se je obdolženec ves čas tudi zavedal, da bo do nastanka škode oškodovancu prišlo in kakšna bo njena intenziteta. Takšne trditve pritožbe so po prepričanju pritožbenega sodišča lahko relevantne le za civilnopravna razmerja, ki jih za takšne očitke, ki jih na obdolženca v tem postopku naslavlja pritožba, predvidevajo določbe člena 263 ZGD-1, ki uzakonjajo odškodninsko obveznost menedžerjev, ki se uporablja tako za člane uprave delniške družbe, kot za člane nadzornega sveta in ki v določbi prvega odstavka tega istega zakonitega določila najprej opredeljuje dolžna ravnanja menedžerjev, ki se morajo odraziti v njihovem skrbnem ravnanju in njihovi dolžnosti zvestobe do gospodarskega subjekta.
mladoletnik - otrok - nesoglasje med sodnikom za mladoletnike in javnim tožilcem
Prvi odstavek 468. člena ZKP med drugim določa, da če se sodnik za mladoletnike z zahtevo državnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka ne strinja, zahteva, naj o tem odloči senat za mladoletnike višjega sodišča. Sodnica za mladoletnike je v zahtevi pravilno ugotovila, da mladoletnica v času od julija do 15. septembra 2019, ko se ji očita, da bi naj storila kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1, še ni bila stara 14 let, torej je bila še otrok. 452. člen ZKP določa, da če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kaznivega dejanja še ni bil star 14 let, se kazenski postopek ustavi in o tem obvesti organ socialnega varstva.
Pritožbeno sodišče je zato o zahtevi sodnice za mladoletnike odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Sodnica bo po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi kazenskega postopka obvestila o tem pristojni organ socialnega varstva, da lahko le ta ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi. V obvestilu bo navedla podroben opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga mladoletnica storila in druge zbrane podatke, ki so pomembni za organ socialnega varstva. Sodišče pa od organa socialnega varstva ne more zahtevati poročila, kako je ukrepal na podlagi tega obvestila.
nepremoženjska in premoženjska škoda - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - predhodne degenerativne spremembe - izguba na dobičku
Razpočno rano na glavi, zlom 2. vratnega vretenca, zlome od 4. do 7. rebra desno in od 3. do 10. rebra levo, udarnine pljuč, udarnine in odrgnine prsnega koša in trebuha, odprti zlom leve podlakti na več mestih, zlom spodnjega dela desne podlakti, razpočno rano na hrbtišču desnice, razpočno rano nad levo pogačico.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00043000
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Kot navaja pritožba, je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi o tem, kaj ne pomeni kršitve pravice do tedenskega počitka upoštevalo novejše primere sodne prakse (npr. VIII Ips 11/2019, VIII Ips 18/2019, VIII Ips 31/2019 etc.). Npr. glede nošenja uniforme, sodelovanja pri dvigu zastave, urejenosti in skrbi za osebno higieno, nošenja vode. S strani sodišča obrazloženo upoštevanje spremenjene sodne prakse ne more pomeniti kršitve ustavne pravice enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Vrhovno sodišče RS je v omenjeni zadevi VIII Ips 31/2019 med drugim tudi jasno nakazalo, da dnevno informiranje o nalogah za naslednji dan, ki je nujno za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojaška misija, sami po sebi ne pomeni kršitve pravice do tedenskega počitka. Tožnikova navedba, da naj bi vsakodnevno poročanje o stanju (npr. številčnem) v skupini v skladu s sodno prakso pomenilo kršitev pravice do tedenskega počitka, torej ne drži.
Tožnik pavšalno vztraja, da je kot vodja skupine skrbel za svojo skupino, ter nedoločno navaja, da je nadomeščal poveljnika oddelka v času njegove odsotnosti. Zaradi preveč splošnih trditev ne more biti utemeljen pritožbeni očitek, da so iz obrazložitve sodbe izostali razlogi o odločilnih dejstvih (očitana postopkovna kršitev neobrazloženosti sodbe po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).
Nenazadnje tudi sama povišana pripravljenost ne pomeni kršitve tedenskega počitka (VIII Ips 21/2018). Tako se je Vrhovno sodišče RS opredelilo tudi v najnovejši sodbi VIII Ips 40/2020 z dne 27. 10. 2020, v kateri pa je ponovilo tudi že predhodno strogo zavzeto stališče glede (neupoštevanja) dosegljivosti pri presoji kršene pravice do tedenskega počitka (VIII Ips 22/2020).
SPZ člen 31, 33. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 426.
motenje posesti - posest na silo - motilno dejanje - samopomoč - samovoljno ravnanje - ekonomski interes - soposest - pravica do posesti - izvrševanje posesti - ovira - pretekla raba - dobrovernost - dejanska oblast nad stvarjo - ponavljajoče se motilno dejanje
Posestno varstvo načeloma uživa vsaka samovoljna sprememba dosedanjega načina izvrševanja posesti, zato vprašanje, koliko daljša bi bila druga možna pot do kozolca in vrta, v tem primeru ni relevantno. Ker sta toženca samovoljno spremenila dosedanji način izvrševanja soposesti, je tožnica upravičena do posestnega varstva.
utemeljen sum - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sklepa - izpovedba oškodovanca - sklep o preiskavi
Res je sicer, da se subjektivni element v tej fazi kazenskega postopka ne presoja na način kot se presoja po končanem dokaznem postopku, saj se ne ocenjuje verodostojnost posameznih dokazov oziroma njihova protislovnost in prepričljivost. Ne glede na to, pa je pri ugotavljanju obstoja utemeljenega suma potrebno upoštevati tudi zagovor obdolžencev in dokaze, ki sta jih predložila v spis, kar vse je preiskovalni sodnik povzel v nestrinjanju z zahtevo za preiskavo. Ker pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi prvo sodišče obdolženčeva zagovora upoštevalo kaj več, kot na ravni zanikanja očitanega jima kaznivega dejanja, je ustvarilo situacijo, kot da izpoved obdolženca pri ugotavljanju utemeljenega suma nima nikakršnega pomena in da je vseeno kaj izpoveduje.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00040967
ZIZ člen 24, 24/4, 56a. ZD člen 142, 142a, 142b. ZZK-1 člen 5, 5/4. SPZ člen 154.
nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarni dolžnik - ugovor hipotekarnega dolžnika - zapuščina brez dediča - vpis hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu - vezanost izvršilnega sodišča na zemljiškoknjižno stanje
Hipoteka praviloma nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo (vpisno načelo) in je tako vpis v zemljiško knjigo konstitutiven. Takoj, ko pride do vpisa hipoteke v zemljiško knjigo, nastopi domneva, da je vpisana oseba tudi nosilec te pravice, nasprotno trditev je treba šele dokazati. V materialnem smislu hipoteka preneha, če se izpolnijo pogoji za njen izbris iz zemljiške knjige, medtem ko do formalnega prenehanja hipoteke pride šele z njenim dejanskim izbrisom iz zemljiške knjige, ki ga zemljiškoknjižno sodišče dovoli na podlagi ustrezne javne ali zasebne listine. Povedano drugače, ugasnitev daje šele pravico zahtevati njen izbris, formalno pa hipoteka do trenutka dejanskega izbrisa še vedno obstaja in skladno s publicitetnimi učinki zemljiške knjige izvršilno sodišče tudi veže. Tudi če je hipotekarna dolžnica morebiti prosta plačevanja dolgov, hipoteka, s katero je bila terjatev upnika zavarovana, za izvršilno sodišče še vedno obstaja in ga veže, prav tako upnikovo poplačilno upravičenje.
pripor - utemeljen sum - izločitev sodnika - nasprotje med razlogi
Sklep o izločitvi listin je preiskovalni sodnik izdal 9. 10. 2020 in je postal pravnomočen 30. 10. 2020. Glede na to, da so se izločene izjave zaprle v poseben ovitek in se shranile pri preiskovalnem sodniku šele po pravnomočnosti sklepa, je jasno, da se je sodnica, ki je sodelovala pri izdaji sklepa o podaljšanju pripora med preiskavo, seznanila z izločenimi dokazi. A iz tega razloga ni bila izločena iz odločanja o predlogu za podaljšanje pripora ob vložitvi predloga za izrek varnostnega ukrepa, saj po določilu 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP sodnik, ki se je pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokazov očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev, ne sme odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, za kar pa v obravnavani zadevi, ko je bilo odločeno zgolj o utemeljenosti predloga za podaljšanje pripora, ni šlo.
IZVRŠILNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - USTAVNO PRAVO
VSL00040966
URS člen 22. ZIZ člen 225, 226, 227, 228, 229. ZPOmK-1 člen 63b, 63b/3. OZ člen 178.
ustavna pravica do enakega varstva pravic - nelojalna konkurenca - dejanje nelojalne konkurence - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - vzpostavitev prejšnjega stanja - dopustitev in opustitev - ponovno motenje posesti - objava sodbe - prepovedni zahtevek - izvršilni naslov
Sodbo se prisilno lahko objavi samo enkrat.
Višje sodišče je toženko v točki I.4 obsodilo na: "Ta sodba bo ...objavljena... enkratno v tiskani in spletni izdaji časnika Delo." S tem je bila civilna sankcija, ki jo je višje sodišče v izvršilnem naslovu naložilo toženki (dolžniku), izčrpana. Nobene podlage ni ne v izvršilnem naslovu ne v zakonu (ne v ZIZ - tudi ne v 228. členu ZIZ - niti ne v sedaj veljavnem 63.b členu ZPOmK-1), da bi lahko upnik na podlagi v tem postopku uveljavljenega izvršilnega naslova zahteval več zaporednih izvršb, vsakič za ponovno objavo taiste sodbe.
Če bi držalo pritožnikovo stališče, bi izvršilno sodišče v izvršilnem postopku moralo ugotavljati, ali je uresničen zakonski dejanski stan iz tretjega odstavka 63.b člena ZPOmK-1, ki upnika opravičuje do civilnopravne sankcije v obliki objave sodbe. Kar seveda ne drži. To je stvar pravdnega postopka. Izvršilno sodišče odloča le na podlagi izvršilnega naslova, kar prevedeno na ta konkretni primer pomeni, da sme zgolj v okviru že prisojenega dajatvenega zahtevka (tj. prepovednega zahtevka) odločati, ali je kasnejše dolžnikovo ravnanje takšno, da dolžnik z njim krši s sodbo naloženo mu opustitev.
Civilnopravna sankcija na prepoved ponovnih dejanj je tista, ki zajema prihodnost, zajema potencialne prihodnje kršitve ali njihove ponovitve, če do njih dejansko pride. Če do njih pride, tožniku ni treba vlagati ponovne tožbe. Na voljo ima izvršbo zaradi izvršitve nedenarne terjatve opustitve (227. člen ZIZ). Izvršilni naslovi, s katerimi je tožencu naložena določena pasivnost (konkretno opustitev) se praviloma ne nanašajo na enkratno izpolnitev te dolžnikove obveznosti, temveč je praviloma njihov učinek trajne narave. Takšni izvršilni naslovi zagotavljajo ohranitev ali ponovno vzpostavitev v izvršilnem naslovu določenega pravnega stanja. Takšen "trajen" učinek ima v konkretni zadevi izvršilni naslov v točkah I.1 in I.2.
sodna poravnava - dovolitev sodne poravnave - skupno varstvo in vzgoja otroka - plačilo preživnine - višina preživnine - preživninsko breme - materialne zmožnosti staršev - povprečni mesečni dohodek - kredit - finančna pomoč - stroški preživljanja - življenjski standard - otrokova korist - otrokove potrebe - preživninski zahtevek - verzijski zahtevek - verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - odločitev v nepravdnem postopku
Nasprotni predlog predlagateljice je po spremembi verzijski zahtevek, ker nasprotna udeleženka ni več zahtevala, da se določi preživnina, marveč da predlagatelj plača nasprotni udeleženki stroške, ki jih je imela s preživljanjem otrok, sodišče pa je odločilo, kot da gre za preživninski zahtevek. Pritožbeno sodišče je v tem procesnem klobčiču odločilo, da ne bo sledilo pritožbenim navedbam predlagatelja, čeprav se je zahtevek nasprotne udeleženke obravnaval po pravilih nepravdnega postopka, ker predlagatelju s tem niso bile kršene procesne pravice in mu je bilo zagotovljeno enako pravno varstvo, kot v pravdnem postopku, s tem, da je predlagateljica vložila predlog za določitev preživnine.
začasna odredba v družinskih sporih - zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba izvajanja stikov - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - neizvedba dokaza - dokazna vrednost dokazov - neizkazanost pogoja - stroški v postopkih o sporih iz razmerja med starši in otroki
Začasne odredbe, izdane v sporih iz razmerij med starši in otroci, so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ).
Po 161. členu DZ sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen, to pa je takrat, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem in duševnem zdravju in razvoju. Izkazane morajo biti okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje, da bi se preprečila nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda za otrokovo zdravje in razvoj. Sodišče o tem odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob tem izvede le toliko dokazov, da s stopnjo verjetnosti ugotovi za sprejem odločitve relevantna dejstva.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo. Stiki pod nadzorom strokovnega delavca CSD predstavljajo resen poseg v svobodo odnosa med staršem in otrokom in so upravičeni le v izjemnih primerih, ko je potrebna strokovna pomoč pri vzpostavljanju starševskega odnosa ali obstaja konkretna nevarnost za življenje in zdravje otroka, ki nujno terja zavarovanje njegove koristi. Trditve predlagateljice, s katerimi utemeljuje hčerkino ogroženost, takšnega nesorazmernega posega, ki je zakonsko časovno omejen na 9 mesecev, ne utemeljujejo.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - vezanost na odločitev upravnega organa - pavšalna odškodnina - celotna odškodnina - obseg škode - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - trditveno in dokazno breme - razveljavitev sodbe
Upravni organ je v okviru svoje pristojnosti že odločal o vprašanju stalnega prebivališča tožnikov v Sloveniji v času od izbrisa dalje, zato je pravdno sodišče na vsebino te odločitve v okviru reševanja predhodnega vprašanja vezano (13. člen ZPP). Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče zaradi načela prirejenosti postopkov njene pravilnosti ne more preizkušati. Stališče sodišča prve stopnje iz 11. točke izpodbijane sodbe, da v ničemer ni vezano na odločbo, izdano v upravnem postopku, je zato zmotno, sodišče pa se je neutemeljeno ukvarjalo z vprašanjem utemeljenosti izbrisa iz registra zaradi prostovoljne izselitve družine.
Ker sta tožnika v upravnem postopku že dokazala, da sta imela v času izbrisa, čeprav sta se nahajala v tujini, tu stalno prebivališče in ju je toženka nezakonito izbrisala iz registra stalnega prebivalstva, je predmet obravnavanega postopka le vprašanje, kakšna škoda, ki je v vzročni zvezi z nezakonitim in nedopustnim ravnanjem države, jima je nastala in ali ta presega znesek že priznane pavšalne odškodnine po ZPŠOIRSP. Dokazno breme za izkaz obstoja in višine škode, pa tudi vzročne zveze, je na tožnikih.
ZPP člen 111, 210. ZNP-1 člen 30, 42. ZZUSUDJZ člen 1, 4. ZS člen 83, 83a.
mirovanje postopka - nadaljevanje postopka - predlog za nadaljevanje postopka - rok za vložitev predloga - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Predlagateljica je na podlagi odredb predsednika Vrhovnega sodišča utemeljeno sklepala, da razen v nujnih zadevah, procesni roki v času od 16. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ne tečejo. Obravnavana nepravdna zadeva se ne šteje kot nujna, zato procesni roki v tem času niso tekli. Predlagateljica zato v pritožbi pravilno navaja, da je bil predlog, ki ga je vložila 21. 8. 2020, vložen znotraj roka, kot ga določa 210. člen ZPP.