ZSKZDČEU-1 člen 41, 85, 85/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
izročitev - izročitev zahtevane osebe - evropski nalog za prijetje in predajo - začasni ekstradicijski pripor - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
O možnosti izdaje Evropskega naloga za prijetje in predajo za tožnika je že pravnomočno odločilo za to pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani in tako zahtevo zavrnilo, v sprejete pravnomočne odločitve rednih sodišč pa ni dopustno posegati, jih spreminjati ali sprejemati odločitve, ki bi njihovo učinkovanje izničile. Tožnik bo lahko ugovore, da bi bilo z izročitvijo ZDA poseženo v njegove pravice iz 19. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, uveljavljal pri za odločanje o njegovi izročitvi pristojnih organih Republike Hrvaške oziroma tudi v morebitnem postopku pri ESČP. Ugovori, kot jih uveljavlja tožnik, torej sodijo v pristojnost tujih, to je hrvaških organov in je zato sodišče na podlagi 1. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - enostavni objekti - zastaranje
Ne GZ ne ZIN niti ZUP nimajo določb o zastaranju uvedbe inšpekcijskega postopka oziroma določb, ki bi zahtevale, da se inšpekcijski postopek zaradi nelegalne gradnje začne (in konča) v določenem roku. Okoliščina, da je ograja že v preteklosti stala na istem mestu, tako ni relevantna za presojo materialnopravne utemeljenosti in pravilnosti izpodbijane odločbe.
osebna asistenca - upravni postopek - načelo prepovedi reformatio in peius
Drugostopenjski organ lahko z namenom, da bi se zadeva pravilno rešila, v obsegu, ki presega meje preizkusa pritožbe iz 247. člena tega zakona, spremeni odločbo v škodo pritožnika, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274. (odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici), 278. (izredna razveljavitev) in 279. členu tega zakona (ničnost odločbe).
COVID-19 - šola - ni upravna zadeva - ni upravni akt
Oblastveno odločanje šole je omejeno zgolj na izrecno naštete postopke, med katerimi pa ni odločanja o pogojih za fizično navzočnost v šoli. Zahteva po šolanju na daljavo, če niso izpolnjeni pogoji PCT, ne izhaja iz oblastvenega ravnanja šole, ampak iz zapovedi, ki je bila določena v odloku. Ker ni šlo za oblastveno dejanje, niso izpolnjeni pogoji za obravnavo tožbe po 4. členu ZUS-1.
Izrek upravne odločbe, s katero se zavezancu nalaga obveznost, je določen, če je v njem konkretno opredeljeno ravnanje, ki je obvezujoče za zavezanca, torej kaj natančno in v kakšen obsegu je dolžan storiti.
Izrek izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, ni določen, saj tožniku prepušča odločanje o obsegu in vsebini ukrepa, toženki pa, da ravnanje na podlagi samoizbire tožnika sprejme kot izvršitev ali jo zavrne. Odločba, na podlagi katere je bil izdan izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe, zato ne more postati izvršljiva in ne more pravno učinkovati (je nična).
ZMZ-1 člen 49, 51. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 3/3.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Dejstvo, da je Bolgarija polnopravna članica EU z uveljavljenim sistemom mednarodne zaščite, samo po sebi še ne pomeni, da nima sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Tožena stranka bi morala ugotoviti ali je tožnik s svojimi izjavami in dokazi pri povprečnem človeku vzbudil utemeljeno domnevo o obstoju teh pomanjkljivosti.
brezplačna pravna pomoč - pravni interes - zavrženje tožbe - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - odvzem poslovne sposobnosti - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - splošno znana dejstva
Tožnikovo zatrjevanje svojega položaja, kot da je ostal brez premoženja, zdravja, uspešne dejavnosti ter delovne in opravilne sposobnosti v posledici nezakonitih sodnih postopkov, ki so potekali v preteklih več kot dvajsetih letih in v katerih so mu bile kršene številne človekove pravice, kot vse to subjektivno sam dojema, ne more veljati za zatrjevanje splošno znanih dejstev, saj logično in življenjsko izkustveno standarda splošno znanih dejstev ne more dosegati.
davek na dodano vrednost (DDV) - oddaja vozila v najem - najem vozila - tuja pravna oseba - povezana oseba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - sprememba pravne podlage
Po vpogledu v tožnikove pogodbe, sklenjene s tujimi družbami, sodišče ugotavlja, da gre za tipske pogodbe z enako vsebino, ki se razlikujejo le po generalijah, pri tem pa, čeprav se s pogodbo potrjuje prejem vozil, ni razvidno, kdo poimensko je njihov prevzemnik, kakšno je stanje kilometrov in goriva. Tožnik po neprerekanih ugotovitvah o tem tudi ni vodil evidence niti dokumentacije o vračilu vozil, prav tako pa strankam ni zaračunaval nadaljnjih kilometrov, goriva. Glede na navedeno po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi on in omenjene tuje družbe imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina teh pogodb, temveč so bile le-te sklenjene le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njimi učinkuje pogodba s takšno vsebino.
ZUreP-2 člen 217, 218. Uredba o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka (2019) člen 21.
Iz določbe 218. člena ZUreP-2 izhaja, da mora občina za primer odmere komunalnega prispevka zaradi obremenitve obstoječe komunalne opreme sprejeti odlok in v njem določiti podlage za njegovo odmero. Vsebino takega odloka predpisuje 21. člen Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Da bi toženka tak odlok sprejela (in na tej podlagi opravila odmero v obravnavanih primerih), iz izpodbijanih odločb ne izhaja, saj je - kot izhaja iz odločb - komunalni prispevek odmerila (ob zgoraj citiranih določbah ZUreP-2) še na podlagi Odloka o komunalnem prispevku v občini Hoče – Slivnica (ki je bil sprejet še na podlagi prej veljavnega 79. in 80. člena ZPNačrt), česar pa glede na zgoraj povzeti 218. člen ZUreP-2 ne bi smela. To pomeni, da izpodbijane odločbe temeljijo na napačni uporabi materialnega prava in je že iz tega razloga treba tožbi ugoditi ter izpodbijane odločbe odpraviti.
Evropski zakonodajalec je samovoljno zapustitev določenega kraja ali pa neizpolnjevanje obveznosti javljanja predvidel kot domnevni umik oziroma odstop od prošnje ne glede na to, ali se je prosilec v državo kasneje vrnil, oziroma ne glede na to, ali se prosilec v času odločanja še nahaja v državi članici.
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - zavrženje tožbe
Tožnik ni izkazal, da je po preteku dveh mesecev od vložitve vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči pri toženi stranki vložil ponovno zahtevo, da organ v roku 7 dni od prejema poziva odloči o njegovi vlogi. Tožnik je sicer dne 21. 12. 2021 na toženo stranko naslovil ponoven poziv na izdajo odločbe, vendar je bil ta podan organu pred potekom dvomesečnega roka, ki ga določa drugi odstavek 28. člena ZUS-1 (torej preuranjeno). Kot ponovni poziv na izdajo odločbe tudi ni mogoče šteti tožnikovega odgovora z dne 24. 1. 2022, saj v njem nikjer od organa ne zahteva, da odloči o zadevi in izda odločbo, temveč le odgovarja na poziv in pojasnjuje določene stvari.
ZDIJZ člen 4, 6, 6/1, 6/1-3. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4, 4-1. ZVOP-1 člen 6.
dostop do informacij javnega značaja - osebni podatki
Stališče tožene stranke je pravilno, ko navaja, da je potrebno izhajati predvsem iz tega, na kakšen način je zahteva prosilca oblikovana. V konkretnem primeru prosilec v zahtevi ni navajal imena in priimka nobene osebe, ampak se je le skliceval na nepremičnino, ki je bila predmet televizijske oddaje. Iz navedenega razloga tožeča stranka ne bi smela zahteve v celoti zavrniti.
Organ ne sme odločati preko meja zahtevka in presojati, na kakšen način lahko prosilec določi prekrite posameznike, še zlasti ne iz razloga, ker gre pri pravici do uveljavljanja dostopa do informacij javnega značaja za tako vrsto pravice, kjer ni pomembno, iz kakšnih razlogov nekdo prosi za dostop do informacije javnega značaja, torej motiv prosilca ni pomemben. V nasprotnem primeru bi morali organi v vsakem primeru preverjati, ali so prosilcu morda posredno poznani določeni podatki iz drugih javno dostopnih virov. Zavezanci namreč niso dolžni ob vložitvi zahteve prosilca preverjati, ali je zahteva morda povezana z objavo v kakšnem izmed medijev.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva
Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop.
tožba v upravnem sporu - molk organa - tožba zaradi molka organa
Ker organ o tožnikovi vlogi ni odločil v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po ponovni tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa, ki jo je tožnik na sodišče poslal priporočeno po pošti 24. 12. 2021, utemeljena in so izpolnjeni vsi procesni pogoji za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi molka upravnega organa.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - nosilec javnega pooblastila - dimnikar - osebni podatki - dimnikarska storitev - naslov
Dimnikarstvo A. je bil izvajalec javne službe le do leta 2017. Podatek o naslovu v povezavi z ugotovitvami na posameznem dokumentu je osebni podatek posameznika, ki je lastnik predmetne hiše.
Tožnik v tožbi citira 13. člen Zakona o dimnikarskih storitvah in s tem v zvezi navaja, da je dimnikar nosilec javnih pooblastil. Sodišče se ne strinja s to tožbeno navedbo. Pojem javnega pooblastila pomeni, da država pristojnosti za določeno oblastno ravnanje, ki bi bilo sicer v njeni pristojnosti, prenese na nek nedržavni subjekt (gospodarsko družbo, društvo, zavod, fizično osebo, ipd.). Dimnikarske storitve pa ne predstavljajo oblastnega ravnanja in že zaradi tega dimnikar ne more biti nosilec javnih pooblastil.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - policijski postopek - začetek kazenskega postopka - sodni postopek
Ni sporno, da poteka zoper tožnico postopek na policiji. Sporno je izključno pravno vprašanje, ali v takem primeru tožnici pripada brezplačna pravna pomoč. S tem v zvezi sodišče pritrjuje toženi stranki, da v obravnavanem primeru sodni postopek še ni bil začet. Zgolj odredba o hišni preiskavi, ne glede na to, da jo odredi sodišče, še ne pomeni začetka sodnega postopka.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - točkovanje - pravica do enakega obravnavanja - obrazložitev odločbe
Toženka vse navedene kriterije povzema v izpodbijani odločbi, ne pojasni pa, kako jih je uporabila, to je zakaj je tožnikov projekt ocenila kot sorazmerno dobre kakovosti, komunikativnosti ter aktualnosti.
Navedeno pomeni, da tožniku, v posledici tega pa tudi sodišču, ni omogočeno, da se seznani z razlogi za oceno tožnikove vloge. Tožnik, v posledici tega pa tudi ne sodišče, se tako ne moreta prepričati, da navedeni kriteriji niso bili uporabljeni arbitrarno.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge - poziv k dopolnitvi vloge - prava neuka stranka
Razlaga tožene stranke, da ni bila dolžna tožnice pozvati k dopolnitvi prošnje, je tako zmotna. V tem pogledu je preuranjeno vsebinsko odločala. Obrazec je lahko v celoti izpolnjen, torej ima formalno gledano vse sestavine, toda tožena stranka je vseeno dolžna tožnico opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njene prošnje. To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice (8. člen ZUP7). S tem se tudi uresničuje načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti še, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).
Od prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo predpostavke za vložitev revizije izpolnila v svoji prošnji. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).
ZUP člen 66, 66/1. ZBPP člen 32, 32/1, 32/2, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - nepopolna prošnja - dopolnitev vloge - zavrženje vloge - poziv k dopolnitvi vloge - nepopolna vloga
O dodelitvi BPP se odloča na podlagi vloge prosilca, ki mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP, katerega določbe se po drugem odstavku 34. člena ZBPP uporabljajo za vprašanje postopka, ki v ZBPP niso urejena). Glede prošnje za dodelitev BPP prvi odstavek 32. člena ZBPP določa, da prosilec prošnjo vloži pisno na obrazcu, ki ga prepiše minister, pristojen za pravosodje. Če prošnja ni vložena na predpisanem obrazcu, mora vsebovati vse podatke iz drugega odstavka 32. člena ZBPP tako, kot je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzel že organ za BPP. Šele takšna prošnja je formalno popolna in pomeni podlago za vsebinsko ugotavljanje, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
V obravnavanem primeru prošnja za dodelitev BPP ni bila podana na predpisanem obrazcu in ni imela vseh, v drugem odstavku 32. člena ZBPP, določenih vsebin. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, ni bilo podlage, da bi organ za BPP prošnjo lahko vsebinsko obravnaval, ampak jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP pravilno zavrgel.
rok za vložitev tožbe v upravnem sporu - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Rok se je iztekel v ponedeljek 10. 1. 2022. Iz podatkov v sodnem spisu je razvidno, da je tožnik tožbo po elektronski pošti poslal na urad tega sodišča šele 13. 1. 2022, kar pomeni, da je bila tožba na sodišče vložena po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe.