ZZZPB člen 21, 21. ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 36f, 36f.
odpravnina po 36. f členu ZDR - osnova za odpravnino
Osnova za izračun odpravnine trajno presežnemu delavcu je povprečna plača v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja, t.j. povprečna plača delavca v zadnjih treh mesecih dela pri delodajalcu.
sodba na podlagi izostanka - sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo
Če tožnik na glavni obravnavi modificira tožbeni zathevek tako, da poleg ugotovitve obstoja delovnega razmerja (iz prvotne tožbe) zahteva še razveljavitev sklepa direktorja tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, mora sodišče narok preložiti in o spremembi tožbe seznaniti toženo stranko, zato v tem primeru ne more izdati sodbe zaradi izostanka.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 35, 35/5, 35, 35/5.
trajni tehnološki presežek - sodelovanje sindikata pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 365, 365/2, 368, 365, 365/2, 368. ZTPDR člen 15, 15.
prevzem delavca - ureditev v splošnem aktu
15. člen ZTPDR, ki ureja prevzem delavcev, napotuje na konkretnejšo ureditev pogojev in primerov prevzema s splošnim aktom. Vendar je dopustno izvesti prevzem delavcev tudi v primerih, ko ta ni konkretno opredeljen v splošnem aktu, če je prišlo do ukinitve določene dejavnosti ali organizacijske enote, pri tem pa je moral delodajalec zagotoviti delavcem, ki so iz tega razloga izgubili delo, zaposlitev na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim ter upoštevati njihovo neprekinjeno delovno dobo, kot da ni bilo spremembe zaposlitve.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Delavkine odsotnosti z dela po zaprtju poslovnega prostora in brez ustrezne pisne razporeditve delodajalca na drugo delovno mesto na drugi lokaciji, ni mogoče šteti za neupravičeno, ker delavka z dela ni izostala po lastni volji ali krivdi, in ji delovno razmerje po 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR ni moglo zakonito prenehati.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 166, 166/1, 365, 365/2. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
Če delavec ostane na delu tudi po dnevu, ko bi mu po pogodbi o zaposlitvi za določen čas moralo delovno razmerje prenehati, ne da bi ga delodajalec o izteku delovnega razmerja obvestil, niti mu ponudil v podpis nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi sklepa o izbiri, se delavcu po samem zakonu delovno razmerje za določen čas spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 342, 354, 354/10, 342, 354, 354/10. ZOR člen 200, 200.
opredelitev tožene stranke - oznaka PE (poslovna enota)
Pristavek PE (poslovna enota) v firmi tožene stranke ni odločilen in ne zavaja. Čeprav je tožnik opredelil firmo tožene stranke tako, da je navedel tudi poslovno enoto, ki pa ni pravna oseba in nima pravne sposobnosti, ne gre za nejasno opredelitev tožene stranke in za absolutno bistveno kršitev določb postopka, temveč za napako, ki jo lahko sodišče prve stopnje na podlagi določbe 342. čl. ZPP vsak čas popravi.
Zahtevani predujem stroškov 300.000,00 SIT je previsok, saj je predlagatelj stečaja sam dolžnik in bo tako edini izdatek objava oklica o začetku stečaja v Uradnem listu. Po podatkih iz predloga pri dolžniku obstaja tudi nekaj aktive, skupno za nekaj več kot 3,000.000,00 SIT v obliki terjatev, zalog in opreme, ki bo ob vnovčitvi pokrila vsaj nekaj nadaljnjih stečajnih stroškov in morebiti še nekaj upniških terjatev.
V tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi.
Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, da bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine.
vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
V določbi člena 144/1 Zakona o prisilni poravnavi in stečaju - ZPPSL,je določen 15-dnevni rok za začetek postopka ugotovitve prerekane terjatve, isti rok pa velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 2, 2/4, 62.
izplačilo razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili - vezanost na direktorjevo plačo
Po pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili vezana na plačo direktorja, zato tožnik ne more zahtevati zvišanja plače ob upoštevanju odstotka zvišanja plač ostalim delavcem, ki so imeli plače po kolektivni pogodbi dejavnosti.
Pritožbo zoper sodbo lahko poda druga oz. drugače označena tožeča stranka, ki je nastala s spojitvijo s prvotoženo tožečo stranko (ki je navedena v sodbi), če je njena pravna naslednica.
Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21628
KZ člen 54, 54. ZKP člen 506, 506/4, 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje mora v postopku za preklic pogojne obsodbe ob ugotovitvi, da obsojenec ni izpolnil naložene mu obveznosti, ugotoviti razloge, iz katerih obveznost ni bila izpolnjena.
ZPP (1977) člen 244, 244/1, 244/3, 244, 244/1, 244/3.
dokazi in izvajanje dokazov - priča - dokazna ocena
Zaradi presoje verodostojnosti izpovedbe v tem sporu zaslišane zastopnice tožeče stranke, je bilo sodišče dolžno zakoniti zastopnici predočiti tudi njeno neskladno izpovedbo v kazenskem postopku glede pooblastil osebi Č. in prav tako presojati tudi verodostojnost izpovedbe osebe Č. v tem postopku glede na njegovo izpovedbo v kazenskem postopku po potrebi pa opraviti tudi njuno soočenje (1. in 3. odst. 244. čl. ZPP).
Sodišče doslej ni v zadostni meri raziskalo okoliščin sklenitvene faze med strankama sporne narave posla. Ob pomanjkanju pisnih dokazov, iz katerih bi bilo z gotovostjo sklepati na pravno naravo posla, bo zato z zaslišanjem skleniteljev posla o dogovorjenih bistvenih sestavinah posla mogoče odločati o utemeljenosti tožbenega zahtevka, temelječega na zatrjevani kupoprodajni pogodbi.
Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254 KZ je specialna oblika kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. Stori ga tisti, ki se s preslepitijo pristojnega organa izogne plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti. Med druge predpisane obveznosti pa brez dvoma sodi tudi carina. Sodišče prve stopnje zato ni odločilo pravilno, ko je tisti del ravnanja obdolženca, ki se nanaša na izogibanje plačilu carine, opredelilo kot splošno kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da e ravnanji obdolženca, opisani pod točkama 1/a in 1/b izreka izpodbijane sodbe pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254/I KZ.