ZDDO člen 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72, 30, 41, 45/1, 45/1-1, 72. ZTPDR člen 17, 80, 83, 17, 80, 83.
razporeditev na drugo delovno mesto - uradna oseba
Podani so razlogi za razporeditev delavca na drugo delovno mesto, če je bil delavec prerazporejen zato, ker je zaradi storitve hujše kršitve delovne obveznosti, zaradi katere je bil disciplinsko obravnavan in mu je bil izrečen ukrep, prišlo do nezaupanja med sodelavci in nadrejenimi. Zaupanje v zakonitost dela delavca kot uradne osebe, ki je odgovoren za odločitve in nadzor v uradnih postopkih njemu podrejenih, je predpogoj za to, da delovni proces normalno poteka, zato je razporeditev, izvedena z namenom, da se zagotovi nemoteno delo organa oz. izvrševanje nalog državnega organa, zakonita in skladna s 30. členom ZDDO.
prenehanje delovnega razmerja - uvedba stečaja med odpovednim rokom zaradi trajnega viška - regres - pravica do izrabe letnega dopusta
1. Delavec nima pravice do izplačila odpravnine, ki bi mu pripadala kot trajno presežnemu delavcu, če je zoper delodajalca uveden stečajni postopek v času odpovednega roka šestih mesecev. V tem primeru delavcu preneha delovno razmerje v posledici uvedbe stečajnega postopka in ne kot trajno presežnemu delavcu po 12. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR oz. 36. čl. ZDR.
2. Pravica delavca do regresa za letni dopust za leto 1995 ni vezana na dejansko izrabo letnega dopusta, ampak zgolj na pravico do izrabe letnega dopusta.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 18, 18/1.
transformacija delovnega razmerja
V kolikor delodajalec zanemari ugotovitev, kdaj delavcu preneha delovno razmerje za določen čas in delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati, se delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 35, 35/5, 35, 35/5.
trajni tehnološki presežek - sodelovanje sindikata pri sprejemu programa razreševanja presežnih delavcev
Ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, če delodajalec pri sprejemanju programa razreševanja trajnih presežkov ni v pisni obliki posredoval programa sindikatu oz svetu delavcev, če je pri samem sprejemanju programa sindikat sodeloval, vendar ni odigral svoje vloge in se ni aktivno vključil v postopek, ampak je ostalo le pri medsebojnem informiranju. Tudi če sodelovanje sindikata ne bi bilo zagotovljeno, bi lahko šlo le za relativno bistveno kršitev pravil postopka (ne pa absolutno), kar pomeni, da bi bilo treba ugotavljati, ali je ta pomanjkljivost bistveno vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost sprejema programa in na zakonitost individualnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 368, 353, 353/1, 353/1-2, 368. ZPPSL člen 60, 60/2, 160, 60, 60/2, 160.
plača - prisilna poravnava
Prisilna poravnava glede na določbo 160. člena ZPPSL ne vpliva na višino obveznosti, ki jih ima delodajalec do delavca iz naslova plačila nadomestila plače v višini do izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi, ki se poravnajo kot stroški stečajnega postopka. Za tista nadomestila plače, ki to višino presegajo, pa veljajo pogoji prisilne poravnave.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 166, 166/3. ZDR člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - transformacija delovnega razmerja - prenehanje delovnega razmerja
Delavcu ne more s potekom časa zakonito prenehati nezakonito podaljšano delovno razmerje za določen čas, ker se šteje, da je delovno razmerje, ki je bilo sklenjeno za določen čas iz razlogov na strani delodajalca, že od začetka sklenjeno za nedoločen čas.
prenehanje delovnega razmerja - neopravičen izostanek z dela
Delavkine odsotnosti z dela po zaprtju poslovnega prostora in brez ustrezne pisne razporeditve delodajalca na drugo delovno mesto na drugi lokaciji, ni mogoče šteti za neupravičeno, ker delavka z dela ni izostala po lastni volji ali krivdi, in ji delovno razmerje po 6. tč. 1. odst. 100. člena ZDR ni moglo zakonito prenehati.
Pritožbo zoper sodbo lahko poda druga oz. drugače označena tožeča stranka, ki je nastala s spojitvijo s prvotoženo tožečo stranko (ki je navedena v sodbi), če je njena pravna naslednica.
V tej zadevi obravnavani pravdni stroški se po pritožbeni trditvi nanašajo na terjatev, ki je bila prijavljena in obravnavana v postopku prisilne poravnave. Taka terjatev za pravdne stroške bi se štela za ugotovljeno (in bi nanjo učinkovala sklenjena prisilna poravnava) samo v primeru, da bi šlo za terjatev, ki bi temeljila na izvršljivi odločbi.
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 2, 2/4, 62.
izplačilo razlike plače - delavec s posebnimi pooblastili - vezanost na direktorjevo plačo
Po pogodbi o zaposlitvi je bila plača tožnika kot delavca s posebnimi pooblastili vezana na plačo direktorja, zato tožnik ne more zahtevati zvišanja plače ob upoštevanju odstotka zvišanja plač ostalim delavcem, ki so imeli plače po kolektivni pogodbi dejavnosti.
ZPP (1977) člen 342, 354, 354/10, 342, 354, 354/10. ZOR člen 200, 200.
opredelitev tožene stranke - oznaka PE (poslovna enota)
Pristavek PE (poslovna enota) v firmi tožene stranke ni odločilen in ne zavaja. Čeprav je tožnik opredelil firmo tožene stranke tako, da je navedel tudi poslovno enoto, ki pa ni pravna oseba in nima pravne sposobnosti, ne gre za nejasno opredelitev tožene stranke in za absolutno bistveno kršitev določb postopka, temveč za napako, ki jo lahko sodišče prve stopnje na podlagi določbe 342. čl. ZPP vsak čas popravi.
Zahtevani predujem stroškov 300.000,00 SIT je previsok, saj je predlagatelj stečaja sam dolžnik in bo tako edini izdatek objava oklica o začetku stečaja v Uradnem listu. Po podatkih iz predloga pri dolžniku obstaja tudi nekaj aktive, skupno za nekaj več kot 3,000.000,00 SIT v obliki terjatev, zalog in opreme, ki bo ob vnovčitvi pokrila vsaj nekaj nadaljnjih stečajnih stroškov in morebiti še nekaj upniških terjatev.
vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
V določbi člena 144/1 Zakona o prisilni poravnavi in stečaju - ZPPSL,je določen 15-dnevni rok za začetek postopka ugotovitve prerekane terjatve, isti rok pa velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka
Uveljavitev odškodninskega zahtevka proti zavarovalnici povzročitelja škode ni tak poslovni dogodek, ki bi ga upnik lahko uveljavljal s fakturo, zato izdana faktura torej nima tistih lastnosti, da bi veljavno služila kot podlaga iz člena 23 Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj ne gre za listino iz medsebojnega poslovanja in zato nima lastnosti verodostojne listine.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20903
KZ člen 22, 217, 217/1, 22, 217, 217/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
poskus goljufije - oprostitev - dokaz
Le v primeru, če bi sodišče ugotovilo, da nastala na vozilu obdolženca škoda, pa bi bilo ugotovljeno, da sta obdolženca to dejstvo zavarovalnici lažno zatrjevala z namenom, da bi zavarovalnica iz naslova avtomobilskega zavarovanja obdolženemu S.R. izplačala škodo, bi bili podani znaki tk. im. zavarovalniške goljufije.
Kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254 KZ je specialna oblika kaznivega dejanja goljufije po členu 217 KZ. Stori ga tisti, ki se s preslepitijo pristojnega organa izogne plačilu dohodnine, davkov ali drugih predpisanih obveznosti. Med druge predpisane obveznosti pa brez dvoma sodi tudi carina. Sodišče prve stopnje zato ni odločilo pravilno, ko je tisti del ravnanja obdolženca, ki se nanaša na izogibanje plačilu carine, opredelilo kot splošno kaznivo dejanje goljufije po členu 217/I KZ. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da e ravnanji obdolženca, opisani pod točkama 1/a in 1/b izreka izpodbijane sodbe pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje davčne zatajitve po členu 254/I KZ.
Dejstvo, da je obsojenka pridobitno sposobna in zaposlena, da ima torej redne dohodke in premoženje (avto), ter da nima preživninskih obveznosti ter ob tem, da je obveznost plačila nastala že pred desetimi meseci, ne pomenijo takšnih spremenjenih okoliščin, ki bi lahko vplivale na spremembo odločbe o plačilu stroškov v višini 61.350,00 SIT niti v smeri obročnega odplačevanja, sploh pa ne oprostitve plačila le-teh. S plačilom teh stroškov namreč preživljanje obsojenke ne more biti ogroženo, kar je po določbi 4. odstavka 95. člena ZKP pogoj za oprostitev.
Določba v najemni pogodbi, da najemnik nima pravice do povrnitve vlaganj, če je prišlo do prenehanja najema po njegovi krivdi, zavezuje najemnika tudi v razmerju z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bila stvar vrnjena in ki je zato vstopil na mesto najemodajalca.
Vsak, ki je napaden, ima pravico, da se brani. Tega dejstva ne more ovreči vedenje storilca, da se žrtev vdaja prekomernemu uživanju alkoholnih pijač in da je v takšnem stanju agresivna.