gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa - nadomestna gradnja
Iz izpodbijane odločbe in besedila obvezne razlage ni razvidno, ali je bila sporna obvezna razlaga sprejeta po postopku, predpisanem za spremembo predpisa, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti upoštevanja njenih določb kot podlage za presojo izpolnjevanja pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Upravni organ se do tega vprašanja, kljub tožničinem ugovoru v tej smeri, ni opredelil.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski akt z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožnika o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
ZGO-1 člen 60, 60/1, 66, 66/1. EZ-1 člen 473, 474, 475.
gradbeno dovoljenje - skrajšani ugotovitveni postopek - stranski udeleženec - lastnik služečih zemljišč
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci.
Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Dejstvo, ki ga je organ na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalcev ugotovil, tj. da tožnica svojega prebivališča ni prijavila na naslovu stanovanja, v zvezi s katerim uveljavlja oprostitev plačila NUZS, pomeni, da zatrjevana vselitev, ki je pravno odločilno dejstvo za priznanje petletne oprostitve plačila NUSZ, ni dokazana s podatki iz Centralnega registra prebivalcev. To pa ne pomeni, da tega dejstva ni mogoče dokazati s kakšnim drugim dokazom.
Kako je na podlagi navedenih, med seboj očitno različnih podatkov, prišla do ugotovitve o dimenziji 9,05 m, toženka ne obrazlaga, čeprav se na enega od njih (kot „dolžino zahodne fasade 9,27 m“) sklicuje v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in čeprav je tožnica s sklicevanjem na dimenzijo 10,41 m, ki naj bi izhajala iz skice D.D., na navedene razlike opozorila že v pritožbi. Ob tem je ta ugotovitev bistvena za sklepanje, da – in koliko – je bila obravnavana stavba razširjena proti severu. Kot je bilo obrazloženo, je od tega odvisno, kakšno sanacijo lahko toženka v skladu z zakonom naloži tožnici.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegova pokojnina znaša 801,52 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Ni pa zakonske podlage, da bi tožena stranka odtegnitev preživnine lahko obravnavala kot tisti znesek, ki se ne upošteva v tožnikov mesečni dohodek.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - manj zahtevni objekt - čebelnjak - lokacijska informacija
Lokacijska informacija ni listina, ki bi dovoljevala gradnjo objekta, temveč zgolj informativno določa, kakšna gradnja je na določeni parceli glede na tistem prostoru veljavne prostorske akte mogoča.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
Upravni organ v obrazložitvi odločbe navaja, da se velikost parcele določi tako, da se velikost stavbišča (stanovanja) pomnoži s faktorjem 1,5. V tožničinem primeru znaša površina parcele 84,30 m². Takšna opredelitev stavbišča kot stanovanja pa nima podlage v nobenem zakonskem in tudi ne podzakonskem predpisu.
Pod pojmom parcela se na podlagi nobene pravne podlage ne more šteti samo velikosti stanovanja, po razlagi pritožbenega organa smiselno vzetega tudi kot stavbišče. Iz obrazložitve odločbe obeh upravnih organov je tako razvidno, da sta organa uporabila (skombinirala) posamezne določbe iz posameznih predpisov, ki se tičejo tako posameznih kot večstanovanjskih objektov, česar pa nista ustrezno obrazložila in se zato zakonitosti izpodbijanih odločb ne da preizkusiti.
obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - poklicno zavarovanje - sprememba pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja
Stranka v postopku odobritve pokojninskega načrta obveznega poklicnega zavarovanja je po določbah ZPIZ-2 le upravljavec sklada, to je Kapitalska družba. V postopku odobritve pokojninskega načrta pa se tudi ne odloča o kakšni osebni koristi tožeče stranke. Zato ta tudi nima položaja stranskega udeleženca v smislu 43. člena ZUP.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - očitno nerazumna zadeva - verjeti izgled za uspeh - pravnomočen sklep o ustavitvi postopka
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil po tem, ko je bil že predhodno izdan sklep o ustavitvi postopka v kazenski zadevi (v zvezi s katero uveljavlja svoj zahtevek za odobritev BPP) na podlagi tožnikove izrecne izjave, ki jo je podal kot oškodovanec kot tožilec, da umika vse sodne postopke zoper A.A. in torej tudi svoj obtožni akt z dne 22. 6. 2012. Zato je ob upoštevanju 24. člena ZBPP tožena stranka pravilno zaključila, da je obravnavana zadeva očitno nerazumna in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v navedeni zadevi, ker je kazenski postopek v omenjeni kazenski zadevi že pravnomočno končan in ga zato ni možno nadaljevati.
URS člen 8, 23, 49, 125, 129, 132, 158. ZSS člen 29, 31, 32, 33, 74, 81. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - varovanje ugleda sodnika in sodišča - sodniška norma - test razumnosti odločitve Sodnega sveta
Po ustaljeni upravno-sodni praksi imajo sodniki/sodnice zoper akt Sodnega sveta o potrditvi ocene sodniške službe, ki ima za posledico prenehanje sodniške službe, pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Upravno sodišče je tožbo tožnice sprejelo v obravnavo na podlagi prvega stavka 2. člena ZUS-1.
Na podlagi ocene sodniške službe je tožnici prenehala sodniška služba zaradi neizpolnjevanja enega indikatorja v zvezi s kriterijem delovne sposobnosti iz 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, ki je zgolj eden izmed 9 kriterijev za oceno sodniške službe, pri čemer pa se prvih 7 od 9 kriterijev po zakonu ugotavlja prek več primeroma navedenih indikatorjev. Tožnici je sodniška služba prenehala, ker je, kljub opozorilu predsednice, v daljšem časovnem obdobju občutno zaostala za pričakovanim obsegom sodnikovega dela brez opravičenega (objektivnega) razloga in ker v večjem številu zadev ni izdala sodbe v zakonsko predpisanem maksimalnem roku 90 dni.
Upravno sodišče lahko v upravnem sporu odloči samo na podlagi presoje, ali je odločitev zakonita ali ne, kar v konkretnem primeru vključuje tudi presojo, da izpodbijana odločitev ni v nasprotju z ustavno določbo iz 3. odstavka 49. člena Ustave v povezavi z ustavnimi določbama o neodvisnosti sodnika (125. člen Ustave), trajnem sodniškem mandatu (prvi stavek 1. odstavka 129. člena Ustave) in ob upoštevanju izjeme iz 1. odstavka 132. člena Ustave v povezavi z legitimnim ciljem sojenja v razumnem roku, čemur služijo merila za pričakovani obseg sodnikovega dela.
Sodni svet ima določeno polje presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS, vendar je polje proste presoje zamejeno s testom „razumnosti“ odločitve Sodnega sveta.
Druga kršitev v izpodbijanem aktu se nanaša na uporabo 4 indikatorjev merjenja kriterija varovanja ugleda sodnika in sodišča, ki jih je določil zakonodajalec, a nobenega od teh tožena stranka niti prisojni personalni svet niso upoštevali - to vsaj ni razvidno iz obrazložitev aktov. V povezavi s tem so pristojni organi nepopolno ugotovili dejansko stanje.
„Sodniška norma“ v obravnavanih okoliščinah konkretnega ocenjevanja sodniške službe ne zavezuje vsakega sodnika posamezno pod grožnjo prenehanja sodniške funkcije, kajti če bi bilo res, potem v Sloveniji ne moremo več govoriti o neodvisnem in nepristranskem sojenju, saj sodnik ne bi bil vezan samo na ustavo in zakon, kot to določa 125. člen Ustave, ampak bi bil vezan tudi na „sodniško normo“ - celo ne glede na to, na kakšen način so bile takšne delovne „norme“ ali bolje rečeno orientacijska merila (standardi) za pričakovani obseg sodnikovega dela predpisana oziroma izpeljana.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi pristojni organ lahko oziroma bi moral najprej uporabiti določbe o disciplinskih kršitvah, ki pa se raztezajo od pisnega opomina, ustavitve napredovanja, znižanja plače do premestitve na drugo sodišče in kot najhujšo sankcijo prenehanje sodniške službe. Zgolj opozorilo tožnici s strani predsednice sodišča, da ne izpolnjuje „sodniške norme“ in da bo zahtevala oceno sodniške službe, ne pomeni, da je bilo v postopku spoštovano načelo sorazmernosti. To načelo morajo namreč upoštevati in uporabiti presonalni sveti pri izbiri sankcije in tožena stranka pri odločanju o potrditvi negativne ocene.
zloraba prevladujočega položaja - sklep o uvedbi postopka - sklep o preiskavi - prevladujoč položaj na trgu - upoštevni trg - procesni roki
Na podlagi določbe drugega odstavka 24. člena ZPOmK-1 zoper sklep o uvedbi postopka ni sodnega varstva, zato sodišče obravnava ugovore, ki jih tožnik naperja zoper sklep o uvedbi postopka, le v okviru, kolikor bi lahko kršitev imela naravo bistvenih kršitev določb postopka, ki bi vplivale na zakonitost sklepa o preiskavi oziroma na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
V skladu z dokaznim bremenom ni na tožniku, da opredeli upoštevni trg, pač pa je to dolžnost toženke. Tako v obravnavani zadevi izostane opredelitev vsebine storitve oziroma proizvodov, ki sodijo na upoštevni trg. Niso tudi opredeljeni razmejitveni kriteriji, ki jih toženka navaja.
Pogodbe, sklenjene pred datumom začetka trajanja kršitve, ne morejo biti podlaga za utemeljevanje kršitve.
V obravnavani zadevi je toženka določila 45-dnevni rok za izjavo o povzetku relevantnih dejstev, torej je toženka ravnala skladno z zakonsko določbo in ni kršila določb postopka.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice
Tožeča stranka je napotnico vrnila pravočasno. Zato je izpodbijana odločitev, s katero je bil njen zahtevek za plačilo stroškov brezplačne pravne pomoči zavrnjen, nezakonita.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - aktivna legitimacija za tožbo - predhodni preizkus tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP v zadevi konkretne prosilke za dodelitev BPP.
izvolitev v naziv - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev - obrazložitev odločbe
Izpodbijana odločba ni v zadostni meri obrazložena, tako da ni mogoče preizkusiti, zakaj tožnica pogoja iz 7. točke 12. člena Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev ne izpolnjuje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja (le), da je senat VF ugotovil, da tožnica (ob neupoštevanju dveh navedenih avtorstev) nima dovolj vodilnih avtorstev, saj ima samo dve vodilni avtorstvi pri člankih iz skupine I-III, da nima dovolj pedagoških točk, to je najmanj 12,5 točk kumulativno iz pedagoške dejavnosti, saj v njeni bibliografiji dva (navedena) učbenika nista s področja habilitacije in da nima ustreznega mentorstva, saj nima mentorstva enega zaključenega magisterija. Iz takšne obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče ugotoviti, kako je senat VF prišel do ugotovitve, da tožnica nima dovolj vodilnih avtorstev in da nima dovolj točk iz pedagoške dejavnosti, to je zahtevanih najmanj 12, 5 točk. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tako ni navedeno, katera vodilna avtorstva pri objavi člankov iz skupine I-III so pravzaprav bila upoštevana in točkovana in koliko znaša seštevek. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi ni navedeno in pojasnjeno število točk, ki jih je tožnica zbrala iz pedagoške dejavnosti. Dve (navedeni) deli, ki sta bili pri vrednotenju izvzeti, ker nista s področja habilitacije, nista točkovani, ostala dela iz bibliografije, ki naj bi se upoštevala in točkovala, pa sploh niso navedena.