brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - preživnina
Neutemeljen je tožbeni ugovor, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegova pokojnina znaša 801,52 EUR, kar presega zakonsko določen cenzus. Ni pa zakonske podlage, da bi tožena stranka odtegnitev preživnine lahko obravnavala kot tisti znesek, ki se ne upošteva v tožnikov mesečni dohodek.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti - javna korist - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, če so zaradi obstoječih objektov ali pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer izkažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika. To pomeni, da gre za določene razloge oziroma razmere, med katere ni mogoče šteti lastninsko pravnih upravičenj, kot jih navaja tožnik, temveč gre za druge razmere, ki so objektivno (ne subjektivno) pogojene in bi bila drugačna rešitev primernejša s tehničnega, okoljevarstvenega ali prostorskega vidika, ob predpostavki pridobitve potrebnih soglasij. Samo pavšalna navedba, da bi bila prestavitev trase na makadamsko javno pot, ležečo na skrajnem severnem robu tožnikove nepremičnine, primernejša, zato ni dovolj, da bi sodišče ugodilo tožbi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - prijava prebivališča
Dejstvo, ki ga je organ na podlagi podatkov Centralnega registra prebivalcev ugotovil, tj. da tožnica svojega prebivališča ni prijavila na naslovu stanovanja, v zvezi s katerim uveljavlja oprostitev plačila NUZS, pomeni, da zatrjevana vselitev, ki je pravno odločilno dejstvo za priznanje petletne oprostitve plačila NUSZ, ni dokazana s podatki iz Centralnega registra prebivalcev. To pa ne pomeni, da tega dejstva ni mogoče dokazati s kakšnim drugim dokazom.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - rok za vračilo napotnice
Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene brezplačne pravne pomoči oziroma od njenega obsega, ki se skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - obvezna razlaga predpisa - nadomestna gradnja
Iz izpodbijane odločbe in besedila obvezne razlage ni razvidno, ali je bila sporna obvezna razlaga sprejeta po postopku, predpisanem za spremembo predpisa, zato sodišče ne more preizkusiti pravilnosti upoštevanja njenih določb kot podlage za presojo izpolnjevanja pogoja za izdajo gradbenega dovoljenja iz 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1. Upravni organ se do tega vprašanja, kljub tožničinem ugovoru v tej smeri, ni opredelil.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - območja stavbnih zemljišč - razlikovanje med zavezanci
Ureditev, po kateri so vsi imetniki nestanovanjskih stavb oz. delov stavb na določenem območju z NUSZ (dodatno) obremenjeni enako, po mnenju sodišča ne krši ustavnega načela enakosti, saj v skladu z zakonom enake položaje ureja enako. Lokacija izven tega območja pomeni drugačen položaj, ki se od tožničinega razlikuje po eni izmed značilnosti, ki jih za razlikovanje predpisuje zakon.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - zavrženje tožbe
Tožnik v tožbi kot izpodbijani upravni akt izrecno navaja odločbo drugostopenjskega organa, s katero je bila njegova pritožba zavrnjena. Navedeno odločbo tudi prilaga svoji tožbi, pri čemer je iz njenega pravnega pouka razvidno, da je bil tožnik pravilno poučen o pravnem sredstvu, to je, da lahko sproži upravni spor le zoper prvostopenjski akt z vložitvijo tožbe pri tukajšnjem sodišču, ne pa tudi zoper drugostopenjsko odločbo. Navedena odločba namreč ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici oziroma obveznosti in posledično ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
odstranitev kulturnega spomenika - kulturnovarstveno soglasje - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek
V sporni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka. Odločba gradbenega inšpektorja z dne 11. 11. 2014, v kateri je ugotovljeno, da gre za objekt nevarne gradnje, bi lahko utemeljevala odločitev tožene stranke, da so podani pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Vendar takšna odločitev pomeni, da bo takšen postopek vodila tožena stranka in da ga bo utemeljevala z odločbo gradbenega inšpektorja. Tožena stranka zato te odločbe (odločbe gradbenega inšpektorja), na kateri temelji njena odločitev za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka, ne more presojati oziroma se do nje vsebinsko opredeljevati, niti v spornem postopku ne more presojati pravne podlage, na podlagi katere je bila odločba izdana. To nadalje pomeni tudi, da v kolikor tožena stranka navedeno odločbo šteje kot podlago za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka na podlagi 4. alineje prvega odstavka 144. člena, mora takšno odločbo upoštevati tudi kot razlog za izdajo kulturnovarstvenega soglasja na podlagi 1. alineje drugega odstavka 31. člena ZVKD-1.
javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - cesta - ugotovitvena odločba - pravni interes
Z ugotovitveno odločbo o statusu grajenega javnega dobra se status zemljišča ni spremenil, saj je bilo to zemljišče kot javno dobro opredeljeno že s kategorizacijo javne ceste na njem, zato tožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku izdaje te odločbe.
Ker v obravnavani zadevi sodišče še ni odločilo, je na podlagi izjave tožnika o umiku tožbe postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 s sklepom ustavilo.
Kako je na podlagi navedenih, med seboj očitno različnih podatkov, prišla do ugotovitve o dimenziji 9,05 m, toženka ne obrazlaga, čeprav se na enega od njih (kot „dolžino zahodne fasade 9,27 m“) sklicuje v obrazložitvi drugostopenjske odločbe in čeprav je tožnica s sklicevanjem na dimenzijo 10,41 m, ki naj bi izhajala iz skice D.D., na navedene razlike opozorila že v pritožbi. Ob tem je ta ugotovitev bistvena za sklepanje, da – in koliko – je bila obravnavana stavba razširjena proti severu. Kot je bilo obrazloženo, je od tega odvisno, kakšno sanacijo lahko toženka v skladu z zakonom naloži tožnici.
obnova postopka - stranka v postopku - pravni interes - poklicno zavarovanje - sprememba pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja
Stranka v postopku odobritve pokojninskega načrta obveznega poklicnega zavarovanja je po določbah ZPIZ-2 le upravljavec sklada, to je Kapitalska družba. V postopku odobritve pokojninskega načrta pa se tudi ne odloča o kakšni osebni koristi tožeče stranke. Zato ta tudi nima položaja stranskega udeleženca v smislu 43. člena ZUP.
ZJZP člen 48, 48/1. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja člen 23, 23/11.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - izračun cene storitve
Skupno ceno storitev vseh treh javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki, ki je bila merilo za izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe, lahko predstavlja le vsota cen posameznih javnih služb, ki morajo biti izračunane na način, kot ga določa enajsti odstavek 23. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Drugačen način izračuna cene bi pomenil zaobid državnih predpisov, ki v javnem interesu (pa tudi v interesu ponudnikov) določajo način izračuna cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja z namenom, da se zagotovi nadzor nad ponujenimi cenami storitev (načelo transparentnosti), na ta način pa se v postopku izbire najugodnejšega ponudnika zagotavlja tudi primerljivost ponujenih cen (načelo enakosti).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - očitno nerazumna zadeva - verjeti izgled za uspeh - pravnomočen sklep o ustavitvi postopka
V obravnavani zadevi je tožnik prošnjo za BPP vložil po tem, ko je bil že predhodno izdan sklep o ustavitvi postopka v kazenski zadevi (v zvezi s katero uveljavlja svoj zahtevek za odobritev BPP) na podlagi tožnikove izrecne izjave, ki jo je podal kot oškodovanec kot tožilec, da umika vse sodne postopke zoper A.A. in torej tudi svoj obtožni akt z dne 22. 6. 2012. Zato je ob upoštevanju 24. člena ZBPP tožena stranka pravilno zaključila, da je obravnavana zadeva očitno nerazumna in da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh v navedeni zadevi, ker je kazenski postopek v omenjeni kazenski zadevi že pravnomočno končan in ga zato ni možno nadaljevati.
URS člen 8, 23, 49, 125, 129, 132, 158. ZSS člen 29, 31, 32, 33, 74, 81. ZUS-1 člen 2, 4. ZUP člen 8, 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1, 8.
sodniška služba - ocena sodniške službe - prenehanje sodniške funkcije - sodno varstvo - prosti preudarek - načelo sorazmernosti - varovanje ugleda sodnika in sodišča - sodniška norma - test razumnosti odločitve Sodnega sveta
Po ustaljeni upravno-sodni praksi imajo sodniki/sodnice zoper akt Sodnega sveta o potrditvi ocene sodniške službe, ki ima za posledico prenehanje sodniške službe, pravico do sodnega varstva v upravnem sporu. Upravno sodišče je tožbo tožnice sprejelo v obravnavo na podlagi prvega stavka 2. člena ZUS-1.
Na podlagi ocene sodniške službe je tožnici prenehala sodniška služba zaradi neizpolnjevanja enega indikatorja v zvezi s kriterijem delovne sposobnosti iz 2. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, ki je zgolj eden izmed 9 kriterijev za oceno sodniške službe, pri čemer pa se prvih 7 od 9 kriterijev po zakonu ugotavlja prek več primeroma navedenih indikatorjev. Tožnici je sodniška služba prenehala, ker je, kljub opozorilu predsednice, v daljšem časovnem obdobju občutno zaostala za pričakovanim obsegom sodnikovega dela brez opravičenega (objektivnega) razloga in ker v večjem številu zadev ni izdala sodbe v zakonsko predpisanem maksimalnem roku 90 dni.
Upravno sodišče lahko v upravnem sporu odloči samo na podlagi presoje, ali je odločitev zakonita ali ne, kar v konkretnem primeru vključuje tudi presojo, da izpodbijana odločitev ni v nasprotju z ustavno določbo iz 3. odstavka 49. člena Ustave v povezavi z ustavnimi določbama o neodvisnosti sodnika (125. člen Ustave), trajnem sodniškem mandatu (prvi stavek 1. odstavka 129. člena Ustave) in ob upoštevanju izjeme iz 1. odstavka 132. člena Ustave v povezavi z legitimnim ciljem sojenja v razumnem roku, čemur služijo merila za pričakovani obseg sodnikovega dela.
Sodni svet ima določeno polje presoje pri uporabi vsebinskih kriterijev iz 29. člena ZSS, vendar je polje proste presoje zamejeno s testom „razumnosti“ odločitve Sodnega sveta.
Druga kršitev v izpodbijanem aktu se nanaša na uporabo 4 indikatorjev merjenja kriterija varovanja ugleda sodnika in sodišča, ki jih je določil zakonodajalec, a nobenega od teh tožena stranka niti prisojni personalni svet niso upoštevali - to vsaj ni razvidno iz obrazložitev aktov. V povezavi s tem so pristojni organi nepopolno ugotovili dejansko stanje.
„Sodniška norma“ v obravnavanih okoliščinah konkretnega ocenjevanja sodniške službe ne zavezuje vsakega sodnika posamezno pod grožnjo prenehanja sodniške funkcije, kajti če bi bilo res, potem v Sloveniji ne moremo več govoriti o neodvisnem in nepristranskem sojenju, saj sodnik ne bi bil vezan samo na ustavo in zakon, kot to določa 125. člen Ustave, ampak bi bil vezan tudi na „sodniško normo“ - celo ne glede na to, na kakšen način so bile takšne delovne „norme“ ali bolje rečeno orientacijska merila (standardi) za pričakovani obseg sodnikovega dela predpisana oziroma izpeljana.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bi pristojni organ lahko oziroma bi moral najprej uporabiti določbe o disciplinskih kršitvah, ki pa se raztezajo od pisnega opomina, ustavitve napredovanja, znižanja plače do premestitve na drugo sodišče in kot najhujšo sankcijo prenehanje sodniške službe. Zgolj opozorilo tožnici s strani predsednice sodišča, da ne izpolnjuje „sodniške norme“ in da bo zahtevala oceno sodniške službe, ne pomeni, da je bilo v postopku spoštovano načelo sorazmernosti. To načelo morajo namreč upoštevati in uporabiti presonalni sveti pri izbiri sankcije in tožena stranka pri odločanju o potrditvi negativne ocene.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Neizdaja pooblastila tožnice novo postavljeni odvetnici in izrecna izjava tožnice pred sodiščem o preklicu pooblastila novo postavljeni odvetnici, še preden bi ji ga tožnica sploh dala, predstavlja takšno okoliščino, ki jo je zakonodajalec z določilom 10. odstavka 30. člena ZBPP na zakonski ravni predvidel kot razlog na strani upravičenca, zaradi katerega odvetnik ne more v redu opravljati svoje dolžnosti.
zloraba prevladujočega položaja - sklep o uvedbi postopka - sklep o preiskavi - prevladujoč položaj na trgu - upoštevni trg - procesni roki
Na podlagi določbe drugega odstavka 24. člena ZPOmK-1 zoper sklep o uvedbi postopka ni sodnega varstva, zato sodišče obravnava ugovore, ki jih tožnik naperja zoper sklep o uvedbi postopka, le v okviru, kolikor bi lahko kršitev imela naravo bistvenih kršitev določb postopka, ki bi vplivale na zakonitost sklepa o preiskavi oziroma na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
V skladu z dokaznim bremenom ni na tožniku, da opredeli upoštevni trg, pač pa je to dolžnost toženke. Tako v obravnavani zadevi izostane opredelitev vsebine storitve oziroma proizvodov, ki sodijo na upoštevni trg. Niso tudi opredeljeni razmejitveni kriteriji, ki jih toženka navaja.
Pogodbe, sklenjene pred datumom začetka trajanja kršitve, ne morejo biti podlaga za utemeljevanje kršitve.
V obravnavani zadevi je toženka določila 45-dnevni rok za izjavo o povzetku relevantnih dejstev, torej je toženka ravnala skladno z zakonsko določbo in ni kršila določb postopka.
ZUP člen 255. Statut Univerze v Ljubljani člen 211.
visokošolski učitelj - docent - izvolitev v naziv - molk organa prve stopnje - odločanje o pritožbi - pristojnost senata univerze
Senat univerze lahko izvoli v naziv le redne profesorje in znanstvene svetnike, v primerih izvolitev v vse druge nazive pa ima vlogo pritožbenega organa. In prav v vlogi pritožbenega organa je po presoji sodišča senat dolžan (smiselno) postopati tako, kot je to predvideno v ZUP, kadar gre za ravnanje organa druge stopnje v primeru pritožbe, če odločba prve stopnje ni bila izdana (255. člen ZUP).
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - aktivna legitimacija za tožbo - predhodni preizkus tožbe
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v tem upravnem sporu bi lahko imel le odvetnik, torej izvajalec BPP, ki je upravičen do plačila stroškov nudenja BPP v zadevi konkretne prosilke za dodelitev BPP.