DDV - zahtevek za vračilo presežka DDV - zavrnitev zahtevka - gradnja hiš - prodaja nepremičnin - povezane osebe - objektivne okoliščine - subjektivni element
Objektivne okoliščine, ki kažejo na subjektivni element na strani tožnika, so pojasnjene na način, da je mogoče na njihovi podlagi sklepati, da tožnik v teh transakcijah ni bil dobroveren. Edini cilj obravnavanega načina poslovanja med navedenimi (povezanimi) osebami je bil pridobiti likvidnostna sredstva oz. pridobiti davčno ugodnost (odbitek DDV), ob hkratnem vedenju, da v tej transakciji ne bo plačan izstopni DDV, zaradi likvidnostnih težav prodajalca, ki je DDV obračunal, ne pa tudi plačal.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - načelo zaslišanja stranke
Priprava poročila ni obvezna v postopkih denacionalizacije, v katerih na prvi stopnji odločajo ministrstva, pri katerih strokovne komisije po drugem odstavku 54. člena ZDen niso ustanovljene, za kar tudi gre v obravnavanem primeru, ko je o sporni zadevi odločalo na prvi stopnji ministrstvo. Ne glede na povedano, pa to organa ne odvezuje spoštovanja načela zaslišanja stranke v upravnem postopku, natančneje, da stranke pred izdajo odločbe ne seznani z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za odločbo.
ZICPES člen 68 do 78. Uredba (EU) 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2013 člen 23, 23/4.
Carinske ukrepe pri kršitvah pravic intelektualne lastnine urejajo določbe VI. dela Zakona o izvajanju carinskih predpisov v evropski skupnosti v členih 68 do 76 ter Uredba 608/2013. Določbe ZICPES podrobneje urejajo izvajanje navedene uredbe na področju zahteve za ukrepanje, odločitve o zahtevi, izjavi imetnika pravice, sodno varstvo, odločitev o zahtevi in zavarovanje, skladiščenje zaseženega blaga itd. Namen teh ukrepov je preprečevanje ponarejanja in piratstva.
Carinski organi v primeru, če na podlagi utemeljenih indicev sumijo, da blago, ki je pod carinskim nadzorom krši pravice intelektualne lastnine bodisi na svojo pobudo, bodisi na podlagi zahteve, prekinejo carinski postopek prepustitve blaga ali blago zadržijo in subjektu, upravičenemu do vložitve zahteve omogočijo sprožitev postopka za ugotovitev ali je bila dejansko kršena pravica intelektualne lastnine.
ZP-1 člen 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 125, 126.
globa za prekršek - davčna izvršba - zastaranje
ZP-1 v prvem in drugem odstavku 44. člena določa le relativni in absolutni rok za začetek postopka izvršbe, ne pa, kot meni tožnica, zastaralnih rokov za izvršitev izrečene sankcije. V tem se ureditev v ZP-1 razlikuje od ureditve po prej veljavnem ZP. Rok za dokončanje pravočasno začete izvršbe se glede na četrti odstavek 44. člena ZP-1 presoja na podlagi 125. člena oziroma 126. člena ZDavP-2. V četrtem odstavku 44. člena ZP-1 je namreč določeno, da globe, odvzema premoženjske koristi in stroškov postopka ni dopustno izvrševati po poteku rokov, ki jih določa zakon, ki ureja davčno izvršbo. To pa so določbe ZDavP-2, ki urejajo zastaranje davčnih obveznosti in ki, ob upoštevanju četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, veljajo tudi za denarne kazni in globe ter stroške postopka o prekršku.
Drugostopenjski organ je pritožbi zoper izpodbijano odločbo delno ugodil ter odločbo odpravil in v odpravljenem delu zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. V tem delu odločitve še ni, zato tožnica pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe, ne glede na razloge, iz katerih je bila odločba odpravljena, ne izkazuje. Čim pa ni pravnega interesa za tožbo, mora sodišče tožbo zavreči.
V preostalem delu izpodbijane odločbe gre le še za DDV po računih, izdanih tožniku s strani povezane osebe. Prvostopenjski organ je v postopku nadzora te račune obravnaval ter ugotovil, da so fiktivni, oziroma da gre za račune, po katerih gradbene storitve niso bile opravljene oziroma nabavljeno blago in material ni bil dobavljen. Zato je utemeljeno zaključil, da tožnica ni upravičena do odbitka vstopnega DDV po določbah 62. in 63. člena ZDDV-1.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16, 16/3.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O upravičenosti do podpore električni energiji se odloča v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja. Aktivno legitimiran za vložitev vloge in (ob izpolnitvi predpisanih pogojev za dodelitev) upravičenec do podpore je lastnik ali s soglasjem lastnika upravljavec proizvodne naprave – proizvajalec električne energije. Gre za individualno odločanje o pravici fizične ali pravne osebe na področju upravnega prava, ki v odsotnosti drugačne zakonske ureditve ni prenosljiva. Stališče tožnice, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave, ni utemeljeno. Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1. Spremembe odločbe o dodelitvi podpore prejšnjemu upravičencu na način, kot ga terja tožnica, zakon ne omogoča. V obravnavanem primeru pa spremembo odločbe onemogoča že njena predhodna razveljavitev. S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova, ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore. Gre za novo (samostojno) odločitev o dodelitvi podpore tožnici in zato ni mogoče slediti tožbenemu stališču, da se z izpodbijano odločbo skrajšuje trajanje podpore, ki je bila z razveljavljeno odločbo dodeljena prejšnjemu upravičencu in posega v pridobljene pravice glede na prvotno odločbo o podpori, ki je bila glede na pravno in dejansko stanje v času odločanja dodeljena drugemu (prejšnjemu) upravičencu.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - prepoved opravljanja dejavnosti - načelo sorazmernosti
Iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da se je dejavnost fotokopiranja izvajala v poslovnih prostorih tožeče stranke, da se izdani računi glasijo nanjo, torej so bili izdani v njenem imenu. Celotna dokumentacija, ki jo je pridobil prvostopenjski organ in ki predstavlja evidenco opravljenega prometa v poslovalnici se torej glasi na tožečo stranko. Način poslovanja med tožečo stranko in partnerjem B.B. s.p. ter njuno medsebojno poračunavanje obveznosti pa ne more vplivati na konkretno odločitev, saj gre za obligacijsko razmerje, ki nima učinkov do tretjih oseb. To pomeni, da se tožeča stranka ne more uspešno sklicevati na dogovore, sklenjene s svojimi poslovnimi partnerji, ne da bi pri tem upoštevala vse pogoje, ki jih mora kot gospodarska družba izpolnjevati za opravljanje pridobitne dejavnosti.
Izrek obravnavanega inšpekcijskega ukrepa je po določbi četrtega odstavka 13. člena ZPDZC obligatoren, saj ta zakon ne predvideva drugih ukrepov. Navedena zakonska določba torej inšpektorju ne daje pooblastila, da na podlagi konkretno ugotovljenih okoliščin tehta, ali sploh izreči ukrep, ali pa namesto predpisanega izreči kakšen drug ukrep. Zato ni bilo kršeno načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN.
EZ-1 člen 372, 374, 374/1, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom člen 2, 11, 14, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sončna elektrarna - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
Ugovor tožnika, da je kot kupec proizvodne naprave, ker gre za singularno pravno nasledstvo, vstopil v vse pridobljene pravice prodajalca, med drugim tudi do podpore, ni utemeljen. Upravičenec do podpore je proizvajalec električne energije v proizvodni napravi, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore. Ker se v primeru prodaje proizvodne naprave spremeni upravičenec, se s tem spremeni nosilec pravic in obveznosti. O tožnikovem položaju glede upravičenja do dodelitve podpore je zato treba v celoti odločati v novem postopku. Za stališče, da je toženka dolžna zgolj spremeniti odločbo glede upravičenca do podpore, ne da bi izpeljala nov upravni postopek, v EZ-1 ni podlage. Tožnik tako tudi nima prav, ko meni, da v obravnavnem primeru ni bilo treba ugotavljati starosti proizvodne naprave, saj je od tega odvisen čas prejemanja podpore. V novem postopku je treba ugotoviti vse relevantne okoliščine, ki vplivajo na odločitev. Starost proizvodne naprave je toženka pravilno ugotavljala po stanju proizvodne naprave v času odločanja v novem upravnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Ob takem dejanskem stanju, ki ga povzema izpodbijani sklep, in ob ugotovitvi, ki ni niti sporna, da v odrejenem roku do 23. 3. 2015 oziroma niti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnica prošnje za BPP ni dopolnila, je organ za BPP mogel prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP kot nepopolno zavreči. O prošnji tožnice, ne da bi bila dopolnjena v skladu s pozivom organa, namreč ni bilo mogoče odločati. Prošnja je namreč vsebovala le napoved vložitve prošnje za BPP in nepopolno opravilno številko zadeve, v zvezi s katero naj bi za BPP zaprosila.
blagovna znamka - varstvo blagovne znamke - podobnost znakov - relativni razlog za zavrnitev registracije znamke - verjetnost zmede na trgu
Povprečnega potrošnika zadevnih proizvodov in storitev predstavlja povprečno pozoren in preudaren potrošnik, ki ni nagnjen k temu, da bi elemente, iz katerih so znamke sestavljene, razčlenjeval in podrobno analiziral ter običajno v spominu ohrani (le) besedilo znamke.
ZVMS člen 85, 92. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 z dne 29. aprila 2004 o določitvi posebnih predpisov za organizacijo uradnega nadzora proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi. Uredba (ES) št. 853/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o posebnih higieničnih pravilih za živila živalskega izvora.
inšpekcijski postopek - ukrep veterinarskega inšpektorja - izjava o prehranski varnosti - izjava FCI - dvom v pristnost izjave FCI - zadrževanje pošiljke - ustna odločba
Uradni veterinar je podvomil v pristnosti FCI izjave, ki jo je prejel po e-pošti, zato je nosilca dejavnosti obvestil, da bodo trupi zadržani do prispetja originalne FCI izjave. Nosilcu dejavnosti je bila torej izrečena ustna odločba o zadržanju trupov puranov. Ustna odločba je bila dana na zapisnik in je bila takoj izvršena z namenom, da bi se zavarovala oziroma odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč
Za odločitev v konkretnem primeru je bistveno, da je tožnica lastnica nepremičnine v BiH in da tega v prošnji za BPP oziroma izjavi o premoženjskem stanju, ki je del prošnje, ni navedla. Prošnjo je tožnica lastnoročno podpisala, zato se ne more uspešno sklicevati na to, da je obrazec izpolnila druga oseba ter da pri izpolnjevanju obrazca ni ničesar zamolčala. Tožnica je torej navedla neresnične podatke o premoženjskem stanju, navajanje neresničnih podatkov v prošnji za dodelitev BPP pa pomeni podlago za to, da pristojni organ za BPP v skladu z določbami 20. člena ZBPP izda odločbo, kot je izpodbijana.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum opravljene storitve
Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Bistveno za odločitev v tej zadevi je torej, ali je tožnik napotnico organu za BPP vrnil pravočasno, to je v roku 8 dni po opravljeni storitvi. Tožnik je nagrado in stroške za opravljanje odvetniške storitve, ki jih je nesporno priglasil 15. 9. 2014, priglasil prepozno, zato ga zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičen do plačila opravljenih storitev.
EZ-1 člen 374, 374/3. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov člen 9, 16.
dodelitev podpore električni energiji - sprememba upravljavca proizvodne naprave - singularni pravni naslednik - pretežno nova proizvodna naprava
Odsvojitev proizvodne naprave je podlaga za odvzem podpore po določbah tretjega odstavka 374. člena EZ-1, po katerem se odločba odpravi, razveljavi ali spremeni, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je do nje upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju.
Materialni predpis prenosljivosti pravice do podpore ne določa, ker gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, pogodbeni prenos pravice do podpore pa tudi ni mogoč. Zato se v tem postopku kot pravno relevantno dejstvo ugotavlja tudi, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Navedena dejstva pa se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore.
EZ-1 člen 372, 374, 419. Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 16.
sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev podpore električni energiji - obnovljivi viri energije - sprememba lastništva proizvodne naprave - upravičenec do podpore - čas prejemanja podpore - rok za izdajo odločbe - ugotavljanje starosti proizvodne naprave - poseg v pridobljene pravice
O tožničini vlogi za pridobitev podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije, se je odločalo po tem, ko je bila odločba o dodelitvi prvotnemu upravičencu že razveljavljena. Zato je razpravljanje o tem, kakšen je pravilen način posega v prvotno odločbo v primeru, ko gre za spremembo lastnika proizvodne naprave, brezpredmetno.
Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno o zahtevi tožnice kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore v novem (upravnem) postopku. Zato se je pri odločanju utemeljeno preverjalo, ali so izpolnjeni vsi predpisani pogoji za dodelitev podpore, tako tisti, ki se nanašajo na (novega) lastnika proizvodne naprave, kot tudi tisti, ki se nanašajo na proizvodno napravo.
Neutemeljen je ugovor, da se z odločbo neupravičeno posega v že dodeljeno trajanje podpore in s tem v že pridobljene pravice proizvodne naprave. Proizvodna naprava ni tista, ki se ji dodeli podpora, temveč je upravičenec do podpore proizvajalec električne energije. Prenosljivosti pravice do podpore materialni predpis (EZ-1) ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi pogodbeni prenos te pravice ni mogoč.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - predlog za razrešitev postavljenega odvetnika - razlogi na strani upravičenca
Obravnavana zadeva se je vodila na podlagi desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, po katerem sme postavljeni odvetnik zahtevati svojo razrešitev. Iz dejanskega stanja zadeve izhaja, da je bila komunikacija odvetnika s tožnikom ves čas izvajanja storitev izredno težavna, da se tudi ni odzival ali pa slabo odzval na sestanke ter se razpisanega naroka ni udeležil in da je tožnik na sodišče vlagal številne lastne vloge, mimo vednosti odvetnika, ki so zaradi svoje obsežnosti, strukture in nejasnosti onemogočale pregled na posamezno zadevo. Iz zahteve odvetnika tudi izhaja, da je prejemal od tožnika nerazumljiva navodila v zvezi s postopki in je čutil izražanje nezaupanja. Ob takem stanju stvari pa so nedvomno podani utemeljeni razlogi postavljenega odvetnika, da ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov na strani tožnika kot upravičenca do BPP.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - status kmeta
Prodajalcu je omogočena prosta izbira kupca le v primeru, če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, kar arg. a contrario pomeni, da je v primeru, ko vlagatelj vloge za odobritev pravnega posla uveljavlja predkupno pravico, treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za zatrjevano predkupno pravico (v času sprejema ponudbe), ne glede na to, ali je morebiti edini vlagatelj vloge, podane po 22. členu ZKZ.
ZSFCJA člen 11, 11/4. Pravilnik o izvedbi postopka izbire projektov, pogojih in merilih za izbor projektov ter postopku sklepanja pogodb, vsebine pogodb in načinu nadzora nad izvajanjem pogodb Slovenskega filmskega centra, javne agencije Republike Slovenije člen 4. Redni letni razpis za sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev točka 11, 11/3.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - film - sofinanciranje realizacije projektov slovenskih celovečernih prvencev - neizpolnjene zapadle pogodbene obveznosti - zavrženje vloge
Tožnik do dneva prijave na javni razpis in do zaključka razpisa ni predložil vseh dokumentov in materialov, ki bil jih moral predložiti, da bi se film „B.“ skladno s pogodbenimi določili štel za dokončanega, in bi bile s tem izpolnjene zapadle obveznosti po sklenjeni pogodbi. Odločitev, da se tožnikova vloga kot vložena po neupravičeni osebi zavrže, je zato pravilna in skladna z določbami zakona in javnega razpisa.
davčna izvršba - izvršilni naslov - sklep o davčni izvršbi
Iz izreka sklepa je razvidno, na podlagi katerih izvršilnih naslovov se opravlja davčna izvršba, saj so le ti navedeni, navedeni so datumi izvršljivosti ter zneski davka in zamudnih obresti. Navedeni pa so tudi stroški izvršbe, ki so obračunani le enkrat.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja
Gradnja objekta, ki se bistveno razlikuje od objekta za katerega gradnja oz. rekonstrukcija je dovoljena z gradbenim dovoljenjem, kot je v obravnavnem primeru, ko so povečane tlorisne dimenzije objekta, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Tožbeni ugovor, da bi morala toženka ugotavljati, kateri del objekta je nelegalen in samo glede tega dela objekta izreči potrebne ukrepe, je zato neutemeljen.