CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029489
OZ člen 603, 615, 615/1. ZPP člen 343, 343/3.
najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga - neplačilo najemnine - nova najemna pogodba - odstranitveni zahtevek - pritožbeni razlogi - obligatorna sestavina pritožbe
Ne drži, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da se šteje, da je (bila) med pravdnima strankama sklenjena nova najemna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja. Na koncu 10. točke obrazložitve sodbe je sodišče prve stopnje le citiralo določbo prvega odstavka 615. člena OZ o sklenitvi nove najemne pogodbe za nedoločen čas, ni pa zaključilo, da je do tega prišlo tudi v konkretnem primeru. Tudi sicer za odločitev v predmetni zadevi ni pravno pomembno, za koliko časa je bila nazadnje sklenjena najemna pogodba med pravdnima strankama (za določen ali nedoločen čas). Bistveno je, da je tožnik (najemodajalec) toženki (najemnici) najemno pogodbo odpovedal iz krivdnega razloga - zaradi njenega neplačila zapadlih najemnin (glej 8. člen najemne pogodbe z dne 14. 12. 2005 in primerjaj 603. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00029006
OZ člen 6, 6/2, 50. ZPP člen 214, 337.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - vlom - zavarovalna vrednost - procesni pobotni ugovor - nabavna cena - tržna cena - skrbnost dobrega gospodarstvenika - simuliran (navidezni) pravni posel
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo tržno vrednost ukradenega blaga ob izključitvi posebnih okoliščin konkretnega primera, t.j. navideznega posla med subjekti, pri katerem so posredniki že od začetka vedeli, da bo končni kupec tožeča stranka oziroma da jim za dosego marže blaga ne bo treba tržiti na prostem trgu, saj sta po vnaprejšnjem dogovoru to zagotovili prvi in zadnji člen v verigi - povezani gospodarski družbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
ZIZ-UPB4 člen 32, 168, 168/1, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6.. ZZK-1 člen 5, 7.
izvršba na nepremičnine - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo ne bi smelo zanemariti dejstva, da že teče postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico. Upnik ima namreč skladno z določbami ZIZ procesno možnost predlagati izvršbo celo v določenih primerih, ko nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika, niti ni vložen predlog za vpis lastninske pravice in je upniku treba omogočiti, da se izvršba nadaljuje po vpisu lastninske pravice na dolžnika. Toliko bolj pa to velja v konkretnem primeru, ko je bil postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico v času vložitve predloga za izvršbo že v teku in bo v primeru, če bo predlogu za vpis ugodeno, lastninska pravica na dolžnico vpisana z učinkom že od trenutka vložitve predloga. Sodišče prve stopnje bi zato pred odločanjem o predlogu za izvršbo moralo počakati, da je o vpisu lastninske pravice na dolžnico pravnomočno odločeno.
Veljavna privolitev v zdravljenje je lahko le informirana, ozaveščena privolitev, in neločljivo povezana s pojasnilno dolžnostjo zdravnika, ki vključuje pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
Ker je bil za poseg specializant usposobljen, zgolj okoliščina, da v trenutku podaje pojasnilne dolžnosti še ni bil specialist, ne pomeni, da tožnici ni bila ustrezno podana pojasnilna dolžnost, saj je bila tožnica s predvidenim posegom in možnimi zapleti seznanjena, s čimer pa je bil tudi namen pojasnilne dolžnosti izpolnjen. Drugačen, formalističen pristop, da pojasnilna dolžnost ni bila ustrezno opravljena, zgolj iz razloga, ker je ni opravil operater, bi bil v konkretnem primeru pretiran.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4. ZPP člen 18, 18/3.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje - prebivališče zapustnika - običajno prebivališče zapustnika - prebivališče zapustnika v tujini - slovensko državljanstvo - zapustnikovo premoženje - ugotavljanje okoliščin - uredba
UREDBA (EU) št. 650/2012 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (v nadaljevanju Uredba), ki jo je potrebno v konkretnem primeru uporabiti, v 4. členu (splošno) pristojnost sodišč držav članic za odločanje o celotnem dedovanju veže na okoliščino zapustnikovega običajnega prebivališča v času smrti.
Iz 24. točke uvodnih določb Uredbe je moč tudi razbrati, da sta lahko v primerih, ko je bil zapustnik bivanjsko oziroma interesno povezan z več državami, njegovo državljanstvo ali kraj, kjer se njegovo (glavno) premoženje nahaja, poseben dejavnik v skupni oceni vseh dejanskih okoliščin (pri ugotavljanju njegovega običajnega prebivališča v smislu predmetne Uredbe). Omenjena določba torej jasno kot pomembni okoliščini izpostavlja tudi zapustnikovo državljanstvo in kraj, kjer je imel glavno premoženje.
V opisu kaznivega dejanja samovoljnosti morajo biti navedeni trije elementi, in sicer, 1. pravica, ki si jo oseba vzame, 2. prepričanje osebe, da mu ta pravica pripada ter 3. samovoljnost odvzema, ki se kaže v protipravnosti odvzema te pravice.
Pravica, ki naj bi si jo obdolženec samovoljno jemal, mora biti konkretno opredeljena.
Subjektivne zavesti storilca, da si jemlje svojo pravico ali pravico, za katero misli, da mu gre, kot psihični proces v zavesti storilca, v opisu dejanja ni treba (oziroma niti ni mogoče) "bolj" konkretizirati, saj že opis v abstraktnem delu to zavest dovolj določno pojasnjuje. Na zavest storilca sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin, zaključek o obstoju ali neobstoju zavedanja o nečem pa je stvar obrazložitve sodbe in ne opisa kaznivega dejanja.
V zvezi s krivdo pri kaznivem dejanju samovoljnosti je potrebno ločiti storilčev psihični odnos do jemanja pravice in njegov psihični odnos do pravice, ki si jo jemlje. Psihični odnos do jemanja pravice je vedno naklep, kar pomeni, da se storilec zaveda ali dopušča, da ni upravičen, da si pravico vzame sam, ker predpisi njeno uresničevanje urejajo drugače. Glede same pravice pa se storilec zaveda, da mu gre ali to dopušča, lahko pa je glede tega tudi v zmoti in misli, da mu pravica gre.
Za novo zasebno tožbo bi šlo v primeru, da kateri izmed zakonskih znakov v prvotni zasebni tožbi ne bi bil konkretiziran, modificirana zasebna tožba pa bi vsebovala njegov opis.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030169
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/2, 70/3, 105, 105/2.. ZPP člen 4, 4/1, 5, 7, 7/1, 212, 254, 254/2, 293, 293/1, 294.. URS člen 15, 15/2, 15/3, 22, 33.
delitev solastnine - nemožnost fizične delitve - etažna lastnina - izplačilo razlike v vrednosti - upravičen interes - civilna delitev - soglasje solastnikov - investicijska vlaganja - odlog delitve - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - načelo javnosti glavne obravnave - pravica do zasebne lastnine - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Za prevzem dela stanovanjske hiše v naravi je od solastnikov interes izrazil zgolj pritožnik. Čeravno mu glede na okoliščine na njegovi strani, upravičenega interesa za prevzem dela sporne nepremičnine v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ ne gre oporekati, pa sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da delitev stanovanjske hiše v naravi ni mogoča že iz razloga, ker pritožnik nima finančnih zmožnosti za izplačilo idealnega deleža tretje solastnice. Delitev nepremičnine v naravi, kadar so za to kot v obravnavani zadevi potrebna investicijska vlaganja za vzpostavitev samostojnih etažnih enot, je mogoča le ob soglasju vseh solastnikov za izvedbo za to potrebnih del.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
odmera nagrade odvetniku - določitev vrednosti spora
Nagrada odvetniku pa se odmerja glede na dejansko vrednost spora in ne na vrednost, ki jo označi nasprotna stranka in za katero je tekom postopka ugotovljeno, da je zmotna.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - javna pohodna površina - padec na ledeni poti - led na pločniku - skrbnost dobrega strokovnjaka
Napačno je stališče, da že dejstvo padca na poledenelem pločniku dokazuje opustitev dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca, oziroma da že opustitev posipanja pločnika kritičnega dne avtomatično predstavlja tudi opustitev dolžnega ravnanja, in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Prav tako je napačno stališče, da je pri presoji skrbnosti vzdrževalca cest in pločnikov nepomembno, ali je bil pločnik v celoti poledenel (torej v splošnem slabo vzdrževan), ali pa je bila na njem le ledena zaplata. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata, predstavlja za normalno pazljivega pešca, v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, še vedno normalno pohodno površino. Zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost (popolno odsotnost ledu), bi bila pretirano stroga. Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le, prvič, tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in drugič, tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028470
OZ člen 625, 626, 626/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zahteva za izvedbo naroka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - podjemna pogodba - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - odgovornost za zamudo
Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila zahteva za izvedbo naroka za glavno obravnavo podana že s predlogom za zaslišanje prič.
krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - odškodnina za strah - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice
Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 5.000 EUR za strah in zaradi posega v osebnostne pravice je bil zavrnjen zaradi zastaranja.
V skladu s prvim odstavkom 352. člena OZ odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela ZPP-E - odpravljiva procesna pomanjkljivost - poziv sodišča
Po določilu prvega odstavka 81. člena ZPP, kadar sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj v tožbi popravi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - tožba - nastanek taksne obveznosti
Če je po dolžnikovem ugovoru sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine razveljavljen, se postopek nadaljuje v pravdi. Za tožbo se šteje že predlog o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavitvenega sklepa o izvršbi (drugi odstavek 62. člena ZIZ), čeprav ne vsebuje vseh elementov, ki jih za tožbo zahteva 180. člen ZPP. Pravilno je materialnopravno stališče prvega sodišča, da taksna obveznost – skladno z 2. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 – nastane, ko spis prispe k naslovnemu sodišču, pred katerim bi tekel pravdni postopek.
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - rok za odgovor na pritožbo - vročanje - vročanje pritožbe nasprotni stranki - vročanje odvetniku - odsotnost odvetnika v pisarni
Upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje predstavljajo le tiste okoliščine, ki jih kljub izkazani skrbnosti ni bilo mogoče predvideti ali preprečiti. V primeru odvetnika, ki je profesionalna oseba, je to treba razlagati še strožje. Dlje časa planirana odsotnost odvetnika, med katero je zamudil rok za odgovor na pritožbo, zato ne predstavlja upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
pravna podlaga tožbenega zahtevka - trditvena podlaga tožbe - nedopustno ravnanje - ravnanje prodajalca - prevara prodajalca - odškodninska odgovornost pri prevari - obstoj pogodbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravno naziranje izpodbijane sodbe - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari
Podlaga tožbenega zahtevka je nedopustno ravnanje toženca (prevara) pri sklepanju kupoprodajne pogodbe, v posledici česar tožnik zahteva odškodnino.
Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko skladno z drugim odstavkom 49. člena OZ zahteva povrnitev nastale škode.
Odškodninska odgovornost pri prevari je neodvisna od obstoja same pogodbe, zato ima prevarana stranka pravico do odškodnine tudi, če pogodbe ne izpodbija.
Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.