ZPP člen 25, 25/1, 183, 183/1, 183/1-1, 319. ZZZDR člen 59, 59/1, 59/2, 60.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - tožba in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju - nasprotna tožba - skupno premoženje zakoncev - pravnomočna odločitev - učinek res iudicata - združitev pravd v skupno obravnavanje
Skupno premoženje zakoncev je nedeljiv materialnopravni pojem, zato ni mogoče uveljavljati različnih deležev na posameznih stvareh oziroma delih skupnega premoženja, pri čemer so izvzete izjemne situacije. Pri odločanju o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju zato ne more priti do dveh različnih odločitev. Če eno sodišče pravnomočno razsodi v eni pravdi za ugotovitev višine deležev na skupnem premoženju, mora drugo sodišče v drugi zadevi tožbo zavreči.
prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - ločitveni upnik - navadni upniki - stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase - končna razdelitev - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - soglasje za prevzem premoženja - neenakopravno obravnavanje upnikov - sklep o končni razdelitvi - jezikovna razlaga zakona - logična razlaga zakona - namenska razlaga zakona
Dejstvo, da premoženja ne prevzame ločitveni upnik, pač pa navadni upnik, ne more pomeniti, da mu ni treba nositi stroškov, nastalih v zvezi z unovčenjem premoženja, ki ga prevzema v poplačilo svoje terjatve, tako kot bi te stroške nosil ločitveni upnik. Za razlogovanje, da bi stroške moral nositi le ločitveni upnik, ne pa tudi navadni upnik, če se nanj prenese premoženje po 1. točki prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP, ni najti razumne razlage.
neposlovna odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca zimske službe - javna pohodna površina - padec na ledeni poti - led na pločniku - skrbnost dobrega strokovnjaka
Napačno je stališče, da že dejstvo padca na poledenelem pločniku dokazuje opustitev dolžne skrbnosti toženkinega zavarovanca, oziroma da že opustitev posipanja pločnika kritičnega dne avtomatično predstavlja tudi opustitev dolžnega ravnanja, in s tem nedopustno ravnanje kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Prav tako je napačno stališče, da je pri presoji skrbnosti vzdrževalca cest in pločnikov nepomembno, ali je bil pločnik v celoti poledenel (torej v splošnem slabo vzdrževan), ali pa je bila na njem le ledena zaplata. Pločnik, na katerem je le ledena zaplata, predstavlja za normalno pazljivega pešca, v zimskem času, pri temperaturah pod lediščem, še vedno normalno pohodno površino. Zahteva do vzdrževalca, da v vsakem trenutku in na vsakem delu pločnika zagotavlja popolno suhost (popolno odsotnost ledu), bi bila pretirano stroga. Od vzdrževalca je mogoče zahtevati le, prvič, tisto, kar bi v okoliščinah posameznega primera moral in mogel storiti posebej skrben strokovnjak, in drugič, tisto, kar sodi v okvir (življenjsko) razumnega pričakovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00028470
OZ člen 625, 626, 626/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - razpis naroka v sporu majhne vrednosti - neizvedba dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - zahteva za izvedbo naroka - nekonkretizirane pritožbene navedbe - podjemna pogodba - škoda zaradi zamude z izpolnitvijo - odgovornost za zamudo
Zahteva za izvedbo naroka mora biti jasno in nedvoumno izražena. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da je bila zahteva za izvedbo naroka za glavno obravnavo podana že s predlogom za zaslišanje prič.
Upoštevaje krivdna ravnanja obeh (delavke in prvotožene stranke) torej ni podlage za drugačno presojo in zaradi ravnanj delavke ni prišlo do pretrganja vzročne zveze. Povedano drugače, za nastanek škode sta krivi obe. Delavka je ravnala nespametno, toženka pa je opustila ukrepe iz varstva pri delu, ki jih je bila dolžna izvesti, ki so prispevali k nastanku škode in ki jih je celo sama predvidela v omenjenem načrtu S. d.o.o.. Pritožbeno zavzemanje o nekakšnem hotenem ravnanju delavke (očitno o nekakšni hujši obliki krivde od krivde prvotožene stranke) je zato neutemeljeno, saj tudi prvotoženka ni ravnala skladno z lastnim varnostnim načrtom. Obe, delavka in prvotožena stranka, sta bili namreč dolžni ravnati v smeri, da do predmetne škode ne bi prišlo.
V skladu z 11. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14 z dne 12. 2. 2015 je stranka v primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, upravičena do oprostitve plačila sodne takse v celoti, če bi bila tudi z delnim plačilom sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama oziroma se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Polna oprostitev plačila sodne takse je namenjena uresničevanju ustavne pravice do sodnega varstva in do pravnega sredstva oseb, ki plačila sodne takse ne zmorejo brez občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - posebne okoliščine - poškodba kolena - obseg nepremoženjske škode - pomen prizadete dobrine in namen odškodnine - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine
Pri duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti gre praviloma za trajno prikrajšanje oziroma posledice. Prisoja denarne odškodnine za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti (npr. tekom zdravljenja) je po ustaljeni sodni praksi možna le v (izjemnem) primeru, ko to opravičujejo posebne okoliščine, oziroma ko gre za hudo začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali druge posebne okoliščine, zaradi katerih so duševne bolečine prisotne v hudi obliki.
sporazum o priznanju krivde - nedovoljena pritožba - odločba o kazenski sankciji
Ker pritožba obdolženega zoper napadeno sodbo po zakonu ni nedovoljena (člen 390 ZKP), je pritožbeno sodišče o pritožbi obdolženega odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Glede na navedeno pritožbeno sodišče na pritožbene navedbe in predloge obdolženega ni odgovarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030169
SPZ člen 69, 69/1, 70, 70/2, 70/3, 105, 105/2.. ZPP člen 4, 4/1, 5, 7, 7/1, 212, 254, 254/2, 293, 293/1, 294.. URS člen 15, 15/2, 15/3, 22, 33.
delitev solastnine - nemožnost fizične delitve - etažna lastnina - izplačilo razlike v vrednosti - upravičen interes - civilna delitev - soglasje solastnikov - investicijska vlaganja - odlog delitve - pravica do kontradiktornega postopka - pravica do izjave - pravica do enakega varstva pravic - načelo javnosti glavne obravnave - pravica do zasebne lastnine - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Za prevzem dela stanovanjske hiše v naravi je od solastnikov interes izrazil zgolj pritožnik. Čeravno mu glede na okoliščine na njegovi strani, upravičenega interesa za prevzem dela sporne nepremičnine v smislu drugega odstavka 70. člena SPZ ne gre oporekati, pa sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da delitev stanovanjske hiše v naravi ni mogoča že iz razloga, ker pritožnik nima finančnih zmožnosti za izplačilo idealnega deleža tretje solastnice. Delitev nepremičnine v naravi, kadar so za to kot v obravnavani zadevi potrebna investicijska vlaganja za vzpostavitev samostojnih etažnih enot, je mogoča le ob soglasju vseh solastnikov za izvedbo za to potrebnih del.
ZIZ-UPB4 člen 32, 168, 168/1, 168/3, 168/4, 168/5, 168/6.. ZZK-1 člen 5, 7.
izvršba na nepremičnine - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana na dolžnika - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče pri odločanju o predlogu za izvršbo ne bi smelo zanemariti dejstva, da že teče postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico. Upnik ima namreč skladno z določbami ZIZ procesno možnost predlagati izvršbo celo v določenih primerih, ko nepremičnina v zemljiški knjigi (še) ni vpisana na dolžnika, niti ni vložen predlog za vpis lastninske pravice in je upniku treba omogočiti, da se izvršba nadaljuje po vpisu lastninske pravice na dolžnika. Toliko bolj pa to velja v konkretnem primeru, ko je bil postopek odločanja o vpisu lastninske pravice na dolžnico v času vložitve predloga za izvršbo že v teku in bo v primeru, če bo predlogu za vpis ugodeno, lastninska pravica na dolžnico vpisana z učinkom že od trenutka vložitve predloga. Sodišče prve stopnje bi zato pred odločanjem o predlogu za izvršbo moralo počakati, da je o vpisu lastninske pravice na dolžnico pravnomočno odločeno.
poslovna goljufija - oprostilna sodba - bančni kredit
Sodišče prve stopnje tudi pravilno ugotavlja, da sta obdolžena sicer poslovala transparentno in so vse okoliščine bile banki znane, pa sta kljub temu dobila kredit, banka pa je družbi izdelala ugodno oceno, pri čemer pa ni jasno na podlagi katerih podatkov jo je razvrstila v bonitetni razred A, kot to ugotavlja izvedenec, saj za takšno oceno v podatkih AJPES-a in DURS-a ni bilo nobene podlage, je pa ta ocena vplivala na celoten postopek kreditiranja.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupna lastnina - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - začetek teka zastaranja po SPZ - soglasje za vlaganja
Bistvena lastnost skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev je, da gre za skupno lastnino, ki nasproti tretjim terja enotno obravnavo, zato že pojmovno ni mogoče, da bi imel soglasje lastnika za vlaganje v nepremičnino le eden od partnerjev izvenzakonske skupnosti, drugi pa ne.
solastnina - uporaba solastne stvari - uporabnina - neupravičena pridobitev - privolitev v prikrajšanje - načelo dobre vere in poštenja - volenti non fit iniuria
Tožnik ni zahteval souporabe nepremičnine, slednje si celo niti ni zamišljal, niti ni zahteval delitve solastnine. Nasprotno pa je bila toženka tista, ki si je prizadevala za mirno rešitev spora, ponujala je souporabo, predlagala izplačilo, vendar je tožnik njene predloge zavrnil. Tožnikova ravnanja je tako treba šteti kot takšna, da je z njimi privolil v lastno prikrajšanje.
Odločitev prvostopenjskega sodišča, ki toženko postavlja v vlogo zavezanke za plačilo uporabnine, vodi v brezizhoden in absurden pravni položaj, v katerem bi se toženka plačilu uporabnine lahko izognila le, če bi se ob vročitvi tožbe izselila iz nepremičnine, v kateri je živela več kot deset let.
zavrženje tožbe - razlog za zavrženje tožbe - smrt stranke pred vložitvijo tožbe - nepravilna uporaba materialnega zakona - novela ZPP-E - odpravljiva procesna pomanjkljivost - poziv sodišča
Po določilu prvega odstavka 81. člena ZPP, kadar sodišče ugotovi, da je stranka umrla ali prenehala obstajati pred vložitvijo tožbe, ali da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj v tožbi popravi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka.
Pri plačilu varščine za sodelovanje na javni dražbi za prodajo nepremičnin v izvršilnem postopku gre za primerljivo situacijo, kot da bi kupec kot dolžnik izpolnjeval svojo denarno obveznost do sodišča oziroma Republike Slovenije kot upnika.
Ker sta po prvem odstavku 293. člena OZ načina izpolnitve denarne obveznosti določena alternativno, bi moralo sodišče preveriti tudi pri sebi oziroma pri Banki Slovenije kdaj je k njej prispel nalog dolžnikove banke naj odobri računu sodišča znesek, ki je v njem naveden in ne le kdaj je dal bodoči kupec nalog svoji banki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029187
SPZ člen 70. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 286.
delitev solastnine - fizična in civilna delitev - določanje vrednosti nepremičnin - interes udeležencev - umik predloga za delitev solastnine - podatki gurs - prekluzija v nepravdnem postopku
Tudi v nepravdnem postopku mora sodišče prve stopnje upoštevati prekluzijo navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da mora sodišče ponovno ugotavljati vrednost navedenih parcel, ne glede na to, da udeleženci postopka niso posredovali pripomb na cenilni zapisnik.
Ker skladno z obstoječo zakonodajo nikogar ni mogoče prisiliti v solastništvo in lahko vsak solastnik predlaga delitev solastne stvari, je pritožbeni predlog nasprotnih udeležencev, da ostaneta še naprej solastnika te parcele do polovice, v tej fazi postopka neutemeljen. Do tega bi lahko prišlo le, če bi predlagatelji predlog za delitev te parcele umaknili. V nasprotnem bo parcelo treba razdeliti bodisi s fizično delitvijo, če bo kateri od udeležencev postopka zanjo izkazal interes in izplačal preostale solastnike, drugače pa s prodajo.
sklep o prodaji nepremičnin - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - izklicna cena - določitev izklicne cene - načelo hitrosti stečajnega postopka
ZFPPIPP sodišča ne omejuje pri določitvi izklicne cene, ki bi bila višja od vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti. ZFPPIPP pri določitvi izklicne cene sodišča ne omejuje navzgor, temveč navzdol.
V primeru javne dražbe z zviševanjem izklicne cene slednja sicer res predstavlja le izhodišče za zviševanje cene, kar pa še ne pomeni, da ta ne sme biti določena v višini ocenjene tržne vrednosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00028171
ZGD-1 člen 72a, 72a/8, 100. OZ člen 1019, 1019/1.
pogodba o operativnem leasingu - operativni leasing - izterjava obrokov - prekinitev leasing pogodbe - prenos podjetja na podjetnika prevzemnika - univerzalno pravno nasledstvo - varstvo upnikov - solidarna odgovornost podjetnika - subsidiarna odgovornost - vpis prenosa podjetja v register - poziv k izpolnitvi - poziv na plačilo
Za nastop subsidiarne obveznosti podjetnika na podlagi osmega odstavka 72.a člena ZGD-1 zadostuje dejstvo, da je tožeča stranka že pred vložitvijo tožbe neuspešno zahtevala plačilo od podjetnika prevzemnika oziroma da je zoper njega vložila tožbo, s katero je od njega zahtevala plačilo.
V skladu s 3. členom ZLV stroške za izvedbo lokalnih volitev krijejo občine. Navedena določba ne specificira, niti ne izvzema nobenih stroškov, ampak z generalno klavzulo zajame vse stroške, ki nastanejo v zvezi z izvedbo lokalnih volitev. Pritožbeno sodišče zaključuje, da so s to klavzulo zajeti tudi stroški, ki nastanejo s tiskom volilnih imenikov. ZLV ne daje nobene podlage po kateri bi bil strošek tiska volilnih imenikov iz tega izvzet.