ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a.. GZ člen 93, 93/6.
vknjižba stavbne pravice - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - legalizacija stavbe
Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - rok za vložitev tožbe - odločitev o stroških postopka - očitna pisna pomota
Iz vidika uporabe materialnega prava pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da skladno z določilom tretjega odstavka 112. člena OZ razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče zahtevati po izteku roka, v katerem je treba izpolniti obveznosti po pogodbi. Citirana določba namreč določa nekoliko drugače: stranka razveze pogodbe ne more zahtevati, če spremenjene okoliščine nastanejo po izteku roka, ki je bil določen za izpolnitev obveznosti. Jasno je torej, da je tožnica v konkretnem primeru predmetno tožbo smela vložiti po izteku roka za izpolnitev preostanka njene denarne obveznosti.
pristop k dolgu - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - odgovornost prevzemnika - odgovornost za dolgove - pisna pogodba - dejanski prevzem - solidarna odgovornost - prenos premoženja družbe
Za prenos (dela) premoženja po 433.členu OZ, ki vzpostavlja solidarno odgovornost prejemnika premoženja za terjatve upnikov iz pravnih razmerij, povezanih s prenesenim premoženjem, ni potrebna pisna pogodba. Zadošča dejanski prevzem premoženjske celote ali njenega dela.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/2, 52/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
stroški postopka o prekršku - nagrada in stroški izvedenca - ustna obravnava - zapisnik o ustni obravnavi - zahtevnost izvedenskega dela - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - ustno podajanje izvedenskega mnenja - postavitev izvedenca cestnoprometne stroke
Da iz zapisnika o ustni obravnavi ne izhaja, kdaj je posamezna priča pristopila in kdaj je končala s pričanjem, je posledica dejstva, da sodišče ni opravilo niz samostojnih narokov za izvedbo dokazov, temveč ustno obravnavo, v takem primeru pa se v zapisnik ne vpisuje uro začetka in konca posameznega pričanja. Kljub temu je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 18. 2. 2019 jasno navedlo, da je zaslišanje izvedenca trajalo eno uro in je temu verjeti, zlasti ko tudi sam pritožnik ne podaja trditev o tem, da bi bila taka ugotovitev napačna.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 2. 3. 2018 pisno izdelano izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno, kar je tudi prepričljivo obrazložilo, tudi priprave na ustno podajanje mnenja ni mogoče oceniti drugače kot zahtevno, ne glede na obdolženčevo mnenje, da je izvedenec zgolj prebral svoje pisno izvedensko mnenje, čemur pa zapisnik o ustni obravnavi ne pritrjuje.
Če traja čakanje na narok skupaj z narokom do pol ure, izvedencu pripada samo plačilo za udeležbo na naroku. Če pa je čakanje trajalo več kot pol ure, se prizna tudi prve začete pol ure.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - zamudne obresti
Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). O plačilu stroškov stečajnega postopka vodi posle stečajnega dolžnika in izvaja naloge in pristojnosti, določene v zakonu (97. člen ZFPPIPP). Upnik glede na navedeno ni tisti, ki bi lahko sodišču prve stopnje predlagal izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Če je terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, mora upnik plačilo terjatve zahtevati od dolžnika, ki ga zastopa upravitelj. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik ne more sodišču predlagati izdaje sklepa o stroških stečajnega postopka mimo upravitelja.
ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba zaradi izterjave denarne terjatve - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - ugovor tretjega - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - osebna služnost - odlog izvršbe na predlog tretjega - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami (protispisnost)
Pravica tretjega na predmetu izvršbe mora biti takšne kvalitete, da bi prodaja pomenila nedopusten poseg v pravni položaj tretjega. Le v primeru obstoja takšne pravice upniku ni mogoče dopustiti izvršbe na dolžnikov predmet. Stališče prvostopenjskega sodišča, da osebna služnost, ki jo tretja uveljavljata v ugovoru, ni take vrste pravice, da bi predstavljala oviro za predmetno izvršbo zaradi uveljavitve denarne terjatve s prodajo sporne nepremičnine, je pravilno. To je običajno (so)lastninska pravica oziroma druga, po učinkih istovrstna pravica, ne pa osebna služnost.
Relevantne okoliščine pri presoji ugovora tretjih ne predstavlja niti pravnoposlovna prepoved odtujitve in obremenitve v korist tretjih, saj je ta lahko ovira le za pravnoposlovne odsvojitve nepremičnin, ne pa za prodajo nepremičnin na prisilni javni dražbi.
JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00029891
URS člen 25. ZZVZZ člen 66. ZNIRPJU člen 2, 3, 3/4. ZPP člen 337.
osebe javnega prava - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - pogodbena obveznost - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
V pravdnem postopku imajo stranke pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, zoper sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Le pravočasna pritožba ima za posledico, da pravilnost odločbe sodišča prve stopnje presoja višje sodišče. Prepozna pritožba pa se zavrže (366. člen v zvezi s 343. členom ZPP). Sklep z dne 30. 5. 2018 je že postal pravnomočen, to pa pomeni, da vanj ni dopustno več posegati in tudi višje sodišče ne sme presojati pravilnosti izdanega sklepa. Stranka postopka lahko svoje pravice zavaruje le s pravočasno opravljenimi dejanji.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - denarna kazen
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi v primeru prodaje spornih nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo tega pravdnega postopka bila otežena ali celo onemogočena uveljavitev tožnikove terjatve.
nasilje v družini - fizično nasilje - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.
Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.
Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni (simulirani) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Tožnica, ki uveljavlja navideznost pogodbe, je tako morala dokazati, da volja, izražena v (darilni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje storila.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - priznana dejstva - tek rokov - plačilo stroškov upravljanja - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.
ZNP člen 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 134, 135, 138. ZPP člen 158.
sodna ureditev meje - narok za ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - založitev predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva umika predloga
ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.
pritožbena obravnava - zaslišanje le ene stranke - izostanek pritožnika z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - neosebna vročitev - osebna vročitev - vročitev s fikcijo
Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz prvega odstavka 235. člena KZ-1 je lahko storjeno, če storilec izpolni zakonske znake ene od alternativno določenih oblik kaznivega dejanja, saj so te izvršitvene oblike v zakonu navedene alternativno in ne kumulativno. Kaznivo dejanje pa bo storjeno tudi z ravnanjem, ki pomeni izpolnitev dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj, zaradi česar se izvršitvena načina vpis lažnih podatkov v poslovne listine in s podpisom potrditi listino z lažno vsebino ne izključujeta pri izvršitvi enega kaznivega dejanja po prvem odstavku 235. člena KZ-1 in je to dejanje lahko storjeno (poleg na ostale načine) bodisi na eden bodisi na drugi način, lahko pa tudi na oba načina.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da ne pogodba o odstopu terjatev in ne njena nadgradnja v obliki „faktoringa“ ne predstavljata pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZPreZP-1. Ker je temeljni posel, na podlagi katerega je bila izdana izvršnica, pogodba o odstopu terjatev, je bila izvršnica izdana v nasprotju z določili ZPreZP-1 in je zato neveljavna (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s 3. členom OZ).
Kolektivna pogodba za dejavnost železniškega prometa (2007) člen 205, 208.
kilometrina - prevoz na delo in z dela - pogodba o zaposlitvi - službena potovanja - sprememba kraja opravljanja dela - kraj opravljanja dela
Poti, ki jih je na podlagi izdanih odredb v spornem obdobju opravil tožnik v druge kraje, niso redne poti na delo na sedež delodajalca oziroma kraj, dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je pravilno s sklicevanjem na sodno prakso v podobnih primerih štelo tožnikove poti na sporna delovišča za službena potovanja, za katera tožniku pripada kilometrina po 208. členu KPDŽP.
OZ člen 13, 13/2, 13/3, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/3, 766, 766/1, 768, 768/1.
pogodba o naročilu - mandatna pogodba - zastaranje odškodninskega zahtevka - kršitev mandatne pogodbe - začetek teka zastaranja
Za zastaranje odškodninske terjatve zaradi kršitve pogodbe o naročilu se uporablja tretji odstavek 352. člena OZ.
Za začetek teka zastaranje je nepomembno, kdaj je prva toženka storila zatrjevano kršitev pogodbe o naročilu. Na začetek teka zastaralnega roka dan sklenitve sodne poravnave ne vpliva. Nepomembno je tudi, kdaj je bila po poti izvršbe poplačana obveznost iz sodne poravnave. Zastaralni rok torej ne teče šele, ko so bili izplačani tisti zneski, ki naj bi po trditvah tožeče stranke pomenili škodo. Tako je odločilo končno že VS RS v prej navedeni odločbi (II Ips 604/2005), pri čemer se dejansko stanje v tej zadevi razlikuje od tistega v prej navedeni odločbi VS RS le toliko, da je v zadevi VS RS II Ips 604/2005 šlo za izvršitev sodbe, v tej zadevi pa gre za izvršitev sodne poravnave, kot je že bilo pojasnjeno. Odločilno pa je, kdaj so bili tožeči stranki "znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino" škode.