KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028988
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 272, 272-5, 285c, 285c/1, 285c/1-1, 285c/1-2, 285c/1-3, 285č, 285č/6.
odločba o kazenski sankciji - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - preizkusna doba - pogojna obsodba - priznanje krivde - kršitev kazenskega zakona - predobravnalni narok - opravičljivi razlogi za preložitev naroka
Določba šestega odstavka 285.č člena ZKP torej prepoveduje izrek strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, ne prepoveduje pa izreka milejše sankcije.
Priznanje krivde je sodišče po presoji pogojev iz 1. do 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP sprejelo, zato daljše preizkusne dobe, glede na navedena zakonska določila, ni smelo izreči.
JAVNI USLUŽBENCI - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00029891
URS člen 25. ZZVZZ člen 66. ZNIRPJU člen 2, 3, 3/4. ZPP člen 337.
osebe javnega prava - plače javnih uslužbencev - odprava plačnih nesorazmerij - pogodbena obveznost - nedovoljena pritožbena novota
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00028983
ZPND člen 3, 19.
nasilje v družini - psihično nasilje - prepoved približevanja določeni osebi - osebnostne pravice - kršitev pravice do izjave v postopku - nesubstancirane navedbe
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v odnosu med strankama ni moč sklepati o ogroženosti predlagateljice s strani nasprotnega udeleženca, ki bi imela za posledico izrek ukrepov po 19. členu ZPND (ki bi terjal takojšnjo zaščito žrtve pred povzročiteljem nasilja).
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100a.. GZ člen 93, 93/6.
vknjižba stavbne pravice - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - legalizacija stavbe
Izjeme po šestem odstavku 93. člena Gradbenega zakona v konkretnem primeru ni dopustno interpretirati tako, da je vpis predlagane stvarne pravice dopusten brez ustreznega sodelovanja inšpekcijskega organa in zgolj na podlagi zatrjevanja predlagatelja, da je to dejanje tako ali drugače povezano z legalizacijo objekta. V tem primeru bi brez ustrezno izkazanega korelacijskega razmerja med predlagano vknjižbo in postopkom legalizacije zaobšli osnovni namen zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje, ki je v omejitvi razpolagalne sposobnosti zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine.
razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - rok za vložitev tožbe - odločitev o stroških postopka - očitna pisna pomota
Iz vidika uporabe materialnega prava pritožba prav tako neutemeljeno navaja, da skladno z določilom tretjega odstavka 112. člena OZ razveze pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ni mogoče zahtevati po izteku roka, v katerem je treba izpolniti obveznosti po pogodbi. Citirana določba namreč določa nekoliko drugače: stranka razveze pogodbe ne more zahtevati, če spremenjene okoliščine nastanejo po izteku roka, ki je bil določen za izpolnitev obveznosti. Jasno je torej, da je tožnica v konkretnem primeru predmetno tožbo smela vložiti po izteku roka za izpolnitev preostanka njene denarne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028391
KZ-1 člen 24, 173, 173/1. ZKP člen 16, 39, 39/6, 44, 65, 65/3, 331, 331/6, 338, 371, 371/1-11 371/2, 378, 378/6, 391. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/d. URS člen 22, 23, 29.
kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let - zaslišanje mladoletnega oškodovanca - zaslišanje obremenilne priče - razlogi o odločilnih dejstvih - direktni naklep - izločitev izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke - biološke sledi - strokovno mnenje Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) - zavrnitev dokaznih predlogov - kazen zapora
Zaslišanje oškodovanke pri preiskovalnem sodniku je predstavljalo izvedbo dokaza, ki je zaradi starosti oškodovanke specifična. Na glavni obravnavi neposredno zaslišanje oseb, mlajših od petnajst let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj (iz tretjega odstavka 65. člena ZKP) ni dopustno zaslišati (peti odstavek 331. člena ZKP), temveč v teh primerih sodišče odloči, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb, stranke pa lahko postavijo tudi posredna vprašanja, če sodišče oceni, da so utemeljena in potrebna za razjasnitev dejanskega stanja, zaslišanje pa opravi posredno preiskovalni sodnik (šesti odstavek 331. člena v zvezi s 338. členom ZKP). Osebno integriteto mladoletnega oškodovanca, ki še ni star 15 let, varujejo že navedene zakonske določbe, ki določajo način njegovega zaslišanja v primeru, kadar je bil žrtev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP. Oškodovanko, takrat še ne staro 15 let, je zaslišal preiskovalni sodnik (pod njegovim vodstvom pravosodna svétnica), zagovorniki so ji postavili številna posredna vprašanja, potek dogajanja 3. 10. 2018 pa je podrobno opisala, ko je bila prvič zaslišana, medtem ko je na zaslišanju 17. 4. 2019 povedala, da pri tej izjavi vztraja. Na (primerna) vprašanja je odgovorila, ni pa bila dolžna, zato da bi se njena verodostojnost preverjala, dogodek ponovno opisovati. Obdolžencu tako ni bila kršena pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče in izvajanja dokazov, kot trdi pritožba, ni pa ji mogoče pritrditi niti, ko navaja, da je bilo kršeno načelo neposrednosti, ker se razpravljajoči sodnik z izpovedbo oškodovanke ni mogel seznaniti, temveč se je z njo seznanil le posredno in zato njene verodostojnosti ni mogel presoditi. Nasprotno, ravnal je pravilno in v skladu z navedenimi zakonskimi določili, tudi ko je njeno izpovedbo nato na glavni obravnavi 15. 5. 2019 prebral.
Ne le, da se je sodišče prve stopnje do navedb obrambe in predloga za odreditev izvedenca v sodbi opredelilo, temveč je o pomenu navedenih ugotovitev, ki so razvidne iz poročila NFL in izpovedbe navedene priče, sprejelo pravilne dejanske zaključke. Nobenega razloga ni imelo, da bi v ugotovitve priče in dejstva, ki izhajajo iz poročila o preiskavi NFL podvomilo ter da bi, glede na vse okoliščine, ocenilo, da je potrebno za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s preiskavo sledov, ki so bili odvzeti, postaviti izvedenca strokovnjaka za DNK analizo in podajanje mnenj, kot je predlagala obramba. Tudi po oceni pritožbenega sodišča v navedenem poročilu in preiskavi NFL ter izpovedbi mag. G.H. ni zaznati ničesar, da bi bilo mogoče sklepati o pristranskosti, saj je v obširnem zaslišanju odgovoril na številna vprašanja obrambe natančno in prepričljivo, opisal je postopke in uporabo naprav ter delo z vzorci, ki jih analizirajo in način kontrole dobljenih rezultatov. Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let po prvem odstavku 173. člena KZ-1, kot je opisano v izreku sodbe, ima vse zakonske znake tega kaznivega dejanja. Abstraktni zakonski znaki so ustrezno konkretizirani, kaznivo dejanje pa je tudi glede spolnega napada na oškodovanko v času pred 3. 10. 2018 ustrezno opisano in konkretizirano. Navedeno je, da je obdolženec v času od januarja 2016 do 3. 10. 2018 na širšem območju R. (torej do dne, ko je opisan spolni odnos obdolženca z oškodovanko) z L.L., osebo drugega spola, ki še ni bila stara 15 let, storil spolna dejanja, pri tem pa je opisano, katera so bila ta spolna dejanja (tudi pred 3. 10. 2018), kako jih je izvrševal, kljub temu, da ga je odrivala in prosila, da naj z njimi preneha, pri čemer je podrobno opisano, po katerih delih telesa jo je otipaval in kje se je morala oškodovanka dotikati njega. Sodišče prve stopnje je tudi utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom, ne le 3. 10. 2018, temveč tudi pri svojih ravnanjih od januarja 2016 do tega dne, prav tako pa je pravilno in popolno obrazložilo, da se je zavedel protipravnosti svojega ravnanja in da se je zavedal svojega dejanja ter ga je hotel storiti, kot je že bilo obrazloženo.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
nasilje v družini - fizično nasilje - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.
Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.
Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - denarna kazen
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi v primeru prodaje spornih nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo tega pravdnega postopka bila otežena ali celo onemogočena uveljavitev tožnikove terjatve.
V pravdnem postopku imajo stranke pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, zoper sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Le pravočasna pritožba ima za posledico, da pravilnost odločbe sodišča prve stopnje presoja višje sodišče. Prepozna pritožba pa se zavrže (366. člen v zvezi s 343. členom ZPP). Sklep z dne 30. 5. 2018 je že postal pravnomočen, to pa pomeni, da vanj ni dopustno več posegati in tudi višje sodišče ne sme presojati pravilnosti izdanega sklepa. Stranka postopka lahko svoje pravice zavaruje le s pravočasno opravljenimi dejanji.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni (simulirani) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Tožnica, ki uveljavlja navideznost pogodbe, je tako morala dokazati, da volja, izražena v (darilni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje storila.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - priznana dejstva - tek rokov - plačilo stroškov upravljanja - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.
pritožbena obravnava - zaslišanje le ene stranke - izostanek pritožnika z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - neosebna vročitev - osebna vročitev - vročitev s fikcijo
Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
ZNP člen 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 134, 135, 138. ZPP člen 158.
sodna ureditev meje - narok za ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - založitev predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva umika predloga
ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.
Iz spisa izhaja, da je bil prvi toženec in zakoniti zastopnik druge toženke na narok dne 7.3.2018 pravilno vabljen z vabilom za zaslišanje, da se vabilu ni odzval, da se predmetnega naroka ni udeležil in da svojega izostanka v postopku na prvi stopnji sojenja (pred narokom (in tudi ne kasneje)) ni opravičil. Skladno z navedenim je sodišče prve stopnje pravilno postopalo in izvedlo narok ter zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem tožene stranke (tožencev).
Iz zdravniškega potrdila, ki ga toženca prilagata šele k pritožbi, sicer izhaja, da je bilo le-to izdano 6.3.2018.
Predmetni dokaz na pritožbeni stopnji sojenja ne more biti upošteven. Gre namreč za nedovoljeno pritožbeno novoto iz prvega odstavka 337. člena ZPP.
ZPP člen 269, 269/4.. OZ člen 299, 299/1, 378.. ZPIZ-2 člen 310.
obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - zakonske zamudne obresti - odkupna vrednost
V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da je toženec, iz katerega sfere izvira vzrok za zamudo oziroma je bilo njegovo ravnanje protipravno, dolžan plačati zakonske zamudne obresti od enkratnega izplačila sredstev, ki tečejo od zamude, ki nastopi po poteku 30 dni po koncu obračunskega obdobja glede na popolno zahtevo za izplačilo, dalje do dneva izplačila sredstev.
Gre za pogodbeno razmerje, zato je pravna podlaga za odločitev podana v OZ. Po splošnem pravilu iz 378. člena OZ je dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, poleg glavnice dolžan plačati še zamudne obresti. Po 1. odstavku 299. člena OZ dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Skladno s 310. členom ZPIZ-2 mora toženec izplačati odkupno vrednost najkasneje v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja (to je meseca), ki se določi glede na dan, ko je bila dana popolna zahteva za izplačilo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - sprememba delodajalca - sodna razveza - reintegracija - datum sodne razveze - denarno povračilo namesto reintegracije
V konkretnem primeru je bistvena okoliščina za določitev datuma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za delovno razmerje tožnika pri toženi stranki za nedoločen čas na delovnem mestu visokošolski učitelj – redni profesor za krajši delovni čas 8 ur tedensko, dejstv, da je tožnik od 1. 1. 2017 dalje zaposlen pri drugem delodajalcu za polni delovni čas. Od tega dne dalje ima tožnik že vzpostavljeno delovno razmerje in je od tega dne že prijavljen v zavarovanje. Zato mu je pri toženi stranki delovno razmerje lahko trajalo le do tega datuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028448
ZKP člen 76, 76/3. KZ-1 člen 257.
zavrženje nepopolne vloge - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic
Izraba uradnega položaja je v tem, da uradna oseba kot storilec kaznivega dejanja po 257. členu KZ-1, opravi določeno dejanje v okviru pooblastil, ki jih ima, vendar ne v tisti smeri, kot izhaja iz namena posameznega uradnega dejanja, temveč z namenom pridobitve nepremoženjske koristi (zase ali za drugo osebo) ali oškodovanja drugega. Takega namena opis dejanja v vlogah oškodovanke kot tožilke po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, ne vsebuje. Zato pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je opis kaznivega dejanja nepopoln, kar pa ima za posledico zavrženje vloge oškodovanke na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena ZKP, kot je to storilo sodišče prve stopnje.