tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vloženo izredno pravno sredstvo
Vloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.
parkiranje na javnih površinah - ustavitev in parkiranje
Strinjati se je sicer s prvostopnim sodiščem, da je ne glede na lastništvo površina okoli trgovskega centra javno dostopna površina, saj so na njej označeni parkirni prostori in v tem delu ni pritožbi pritrditi, da ni šlo za javno dostopno površino in da gre za parkirišče, ki je namenjeno lastniku zemljišča. Se pa tudi pritožbenemu sodišču postavlja dvom v obdolženčevo krivdo, zlasti iz razloga, ker je obdolženec na tej površini ustavil izključno zaradi ukaza policije, ni pa imel namena parkirati, zato razlogi prvega sodišča (točka 6), ko zaključuje, da je obdolženec ob ugotovljenem dogajanju bil dolžan upoštevati parkirne označbe in da se je zavedal, da je na tem mestu prepovedano parkiranje, pa je vseeno privolil v takšen način ravnanja in s tem ravnal z eventualnim naklepom, ne prepričajo, zlasti, ker je tudi policist L. (izpoved na listni št. 37) pojasnil, da v primeru, če bi on vodil postopek z obdolžencem, mu ne bi očital storitve tega prekrška, zlasti še, ker je vzporedno z obdolženčevim vozilom na istem mestu ustavilo tudi policijsko vozilo, kar kaže, da je šlo za ukrepanje policije in policijsko vožnjo za obdolženčevim vozilom, kateremu je bilo ukazano, da na primernem mestu takoj ustavi. Primerno mesto pa je bila parkirna površina, ne glede na talne označbe.
postopek osebnega stečaja - zaključek stečajnega postopka - sklep o končanju stečajnega postopka - seznam neplačanih priznanih terjatev - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - prerekanje terjatev v stečajnem postopku - prepozne navedbe - identiteta strank - ugotavljanje istovetnosti upnika - prijava terjatve - pisna pomota
Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v tej zadevi izveden postopek preizkusa terjatev (izdanih je bilo več sklepov o preizkusu terjatev, ki so vsi postali pravnomočni). Upravitelj je tako imel podlago za izdelavo Seznama neplačanih in priznanih terjatev (v nadaljevanju: Seznam). Dolžnik je imel možnost, da v postopku preizkusa terjatev prereka pravočasno prijavljene terjatve upnikov, če je ocenil, da ne obstajajo (prvi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Vendar višje sodišče ugotavlja, da te svoje možnosti ni izkoristil. V tej fazi postopka pa je dolžnik s svojimi navedbami prepozen. O obstoju vseh prijavljenih terjatev je bilo že pravnomočno odločeno, zato je sodišče prve stopnje pri izdaji izpodbijanega sklepa utemeljeno sledilo Seznamu (drugi in tretji odstavek 396. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00031082
OZ člen 255, 256.. ZFPPIPP člen 269, 270, 302, 391, 391/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - obstoj izvršilnega naslova - v stečaju prerekana terjatev - ugotovitvena tožba na neobstoj terjatve - aktivna legitimacija stečajnega upravitelja - subjektivni pogoji izpodbijanja - povezane osebe - insolventnost - napotitev na pravdo
Zgolj stečajni upravitelj je imel možnost in dolžnost, da v skladu s 302. členom ZFPPIPP vloži tožbo, s katero bi postavil zahtevek na ugotovitev neobstoja terjatve, ne more pa upnik oziroma tožnica biti tista, ki bi ga stečajni upravitelj napotil, da vlaga tožbo na ugotovitev obstoja terjatve za katero ima upnik že izvršilni naslov.
Ravnanje stečajnega upravitelja oziroma stečajnega sodišča, ki je zmotno na pravdo napotilo upnika namesto stečajnega upravitelja, ne more imeti za posledico, da bi upnik izgubil terjatev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028988
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 272, 272-5, 285c, 285c/1, 285c/1-1, 285c/1-2, 285c/1-3, 285č, 285č/6.
odločba o kazenski sankciji - kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - preizkusna doba - pogojna obsodba - priznanje krivde - kršitev kazenskega zakona - predobravnalni narok - opravičljivi razlogi za preložitev naroka
Določba šestega odstavka 285.č člena ZKP torej prepoveduje izrek strožje kazenske sankcije, kot jo je predlagal državni tožilec, ne prepoveduje pa izreka milejše sankcije.
Priznanje krivde je sodišče po presoji pogojev iz 1. do 3. točke prvega odstavka 285.c člena ZKP sprejelo, zato daljše preizkusne dobe, glede na navedena zakonska določila, ni smelo izreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00029045
OZ člen 46, 46/2, 122, 417, 1035, 1036, 1036/1, 1037, 1037/1.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8.. ZVPot člen 1, 1/1, 1/2, 1/3, 1/18, 1/29, 22, 22/1, 22/2, 22/3, 22/4, 22/5, 23, 24.
asignacijska pogodba - ugovori iz temeljnega razmerja - ugovor veljavnosti sprejema nakazila - ugovor napake volje - potrošniška prodajna pogodba - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - narok v sporih majhne vrednosti - kršitev pravice do izjave v postopku - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Z akceptom po prvem odstavku 1036. člena OZ se asignat (toženka) namreč enostransko abstraktno, torej neodvisno od temeljnega posla, zaveže izpolniti obveznost asignatarju (tožnici) (prvi odstavek 1037. člena OZ). V posledici navedenega pa toženka v razmerju do tožnice ne more uveljavljati nobenih ugovorov iz temeljnega pravnega posla (na primer jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine). Čeravno asignacija privede do abstraktne zaveze asignata (toženke) v razmerju do asignatarja (tožnice), je po stališču naslovnega sodišča dilemo veljavnosti sprejema nakazila (akcepta) potrebno reševati izhajajoč iz prvega odstavka 22. člena ZVPot, torej jo presojati kot pogodbeni pogoj iz potrošniške pogodbe. Učinki asignacije pod pogojem akcepta namreč nastopijo na podlagi dveh pooblastitev, ki pa ju je v danem primeru podala družba I. d.o.o. kot prodajalec po prodajni pogodbi, pri čemer je nakazilo dano toženki reguliralo vprašanje, komu bo toženka zavezana plačati kupnino po tej pogodbi.
POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00029725
ZZK-1 člen 243, 243/2, 243/4, 243/5. ZFPPIPP člen 342, 342/2, 342/5. OZ člen 39, 40, 40/2, 86, 86/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija - ničnost pogodbe - ničnostni razlog - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - status nepremičnine - funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - originarna pridobitev lastninske pravice - sklep o izročitvi nepremičnine - pogodba, ki nasprotuje moralnim načelom - nedopustna kavza - nedopusten nagib - pritožbena obravnava - vedenje
Odločitev o ničnosti pogodbe, sklenjene med tožencema, temelji na stališču, da sporna parcela kot funkcionalno zemljišče ni bila v samostojnem pravnem prometu in da zato samostojno razpolaganje z njo ni bilo dopustno, pogodba s takim predmetom pa je ne glede na morebitno dobrovernost pridobitelja nična. Sodišče je ugotovilo, da je toženka pridobila nepremičnino v stečaju, vendar pa je to dejstvo štelo kot nepomembno za presojo o ničnosti pogodbe.
Po petem odstavku 342. člena ZFPPIPP, niti udeleženec niti tretja oseba ne moreta niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca, ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Vrhovno sodišče je tudi že izreklo, da so zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma da je opustil svojo poizvedovalno dolžnost.
Postopek prodaje stečajnega dolžnika kot pravne osebe je enak kot postopek prodaje posamezne stvari iz stečajne mase. V obeh primerih stečajni upravitelj in kupec skleneta kupoprodajno pogodbo, ki jo odobri stečajno sodišče, podlago za vknjižbo lastninske pravice glede nepremičnine pa predstavlja sklep stečajnega sodišča o izročitvi (drugi odstavek 342. člena v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZFPPIPP). Toženkina pridobitev lastninske pravice je bila originarna, se pravi, da je nastala na novo – neodvisno od tega, ali je stečajni dolžnik bil lastnik in neodvisno od njegove volje. S sklepom o izročitvi sporne nepremičnine je postala lastnica, poseg v to pravico pa po zakonu ni dopusten.
Razlog, na katerem temelji stališče sodišča prve stopnje o ničnosti pogodbe, ni podan.
Ničnost pogodbe pa je podana tudi v primeru njenega nasprotovanja ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom (39. člen in prvi odstavek 86. člena OZ). Pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje in jih prikrajšati v njihovih premoženjskih pravicah, nasprotuje moralnim načelom. Taka kavza pogodbe je zato na podlagi drugega odstavka 39. člena OZ nedopustna. Enako velja, če enega od sopogodbenikov vodi enakovrstni odločilni nagib, drugi pogodbenik pa je to vedel ali bi bil moral vedeti (drugi odstavek 40. člena OZ).
Obe pogodbeni stranki sta ob sklenitvi pogodbe vedeli, da sporna nepremičnina predstavlja zemljišče ob treh večstanovanjskih stavbah. Glede na to, da sta vedeli, da je bilo zemljišče v preteklosti last družbene pravne osebe in da se znotraj zemljišča nahajajo tri večstanovanjske stavbe, sta morali vedeti tudi, da vsaj del sporne parcele pripada k stavbam. Pravni promet glede stavb (in stanovanj v njih) se je namreč od 50-ih let prejšnjega stoletja naprej odvijal tako, da se je skupaj s stavbami prenašalo tudi zemljišče, potrebno za njihovo redno rabo.9 Kljub dejstvu, da jo je kupila v stečajnem postopku, je toženka morala vedeti, da bo z nadaljnjo prodajo sporne nepremičnine otežila položaj lastnikov večstanovanjskih stavb. Toženec pa je kljub temu, da je bil seznanjen s tem, da je toženka kupila sporno parcelo v stečajnem postopku, vedel, da bo z nakupom sporne parcele prikrajšal tožnike v možnosti, da se s toženko kot prvo pridobiteljico dogovorijo o ureditvi spornega lastninskega razmerja.
stroški stečajnega postopka - soglasje za plačilo stroškov - terjatev, nastala po začetku stečajnega postopka - zamudne obresti
Sodišče določi predračun stroškov stečajnega postopka na predlog upravitelja (prvi odstavek 356. člena ZFPPIPP). Upravitelj sme opraviti plačilo ali izpolniti drugo obveznost, ki je strošek stečajnega postopka samo, če sodišče da soglasje za to izpolnitev (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP). O plačilu stroškov stečajnega postopka vodi posle stečajnega dolžnika in izvaja naloge in pristojnosti, določene v zakonu (97. člen ZFPPIPP). Upnik glede na navedeno ni tisti, ki bi lahko sodišču prve stopnje predlagal izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka. Če je terjatev upnika nastala po začetku stečajnega postopka, mora upnik plačilo terjatve zahtevati od dolžnika, ki ga zastopa upravitelj. Če upravitelj sodišču ne predlaga izdaje soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, upnik ne more sodišču predlagati izdaje sklepa o stroških stečajnega postopka mimo upravitelja.
nasilje v družini - fizično nasilje - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi
Prvostopno sodišče ima tako prav, da je nasprotni udeleženec zoper predlagateljico izvajal fizično nasilje, kot ga opredeljuje določba 3. člena ZPND. Na podlagi take presoje je prvostopno sodišče nadalje povsem pravilno izdalo ukrepe (prepoved približevanja in prepoved navezovanja stikov) za preprečitev morebitnih bodočih nasilnih dejanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico. Glede na ugotovljeno postopanje nasprotnega udeleženca (dogodek iz meseca junija 2019, predhodna nasilna dejanja zoper predlagateljico izkazana s kazensko sodbo) je prvostopno sodišče tudi povsem pravilno izdalo ukrep prepovedi zadrževanja in približevanja stanovanjski hiši, v kateri predlagateljica živi. Pri taki presoji je tudi povsem pravilno dalo prednost varstvu žrtve nasilja pred varovanjem lastninske (solastninske) pravice nasprotnega udeleženca na objektu, kateremu se za dobo šestih mesecev ne sme približevati na razdaljo manjšo od 100 metrov.
Pritožba ima prav, da ni pogojev za izrek ukrepa prepovedi približevanja otrokoma, ker zatrjevano fizično in psihično nasilje nad otrokoma ni izkazano v toliki meri, da bi to narekovalo izrek navedenega ukrepa.
Nasprotni udeleženec, ki je bil že v začetku meseca julija po pristojnem CSD seznanjen s postopkom nasilja v družini, bi tudi v primeru odhoda na dopust moral izkazati skrbnost glede sprejema morebitnih sodnih pisanj na naslov stalnega prebivališča.
postopek v sporu majhne vrednosti - sodba na podlagi pripoznave - časovne meje pravnomočnosti
V postopku v sporu majhne vrednosti ZPP zaradi pasivnosti tožene stranke postavlja neizpodbojno domnevo o pripoznavi tožbenega zahtevka, zato sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (sodba na podlagi pripoznave). Pred njeno izdajo mora preveriti le, ali gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo prosto razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP) in zato se takšna sodba lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
V pravdnem postopku imajo stranke pravico do pritožbe zoper odločbe, ki jih izda sodišče prve stopnje, zoper sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa (drugi odstavek 363. člena ZPP). Le pravočasna pritožba ima za posledico, da pravilnost odločbe sodišča prve stopnje presoja višje sodišče. Prepozna pritožba pa se zavrže (366. člen v zvezi s 343. členom ZPP). Sklep z dne 30. 5. 2018 je že postal pravnomočen, to pa pomeni, da vanj ni dopustno več posegati in tudi višje sodišče ne sme presojati pravilnosti izdanega sklepa. Stranka postopka lahko svoje pravice zavaruje le s pravočasno opravljenimi dejanji.
Za navidezno pogodbo je značilno zavestno razhajanje med voljo in izjavo. Pri navidezni (simulirani) pogodbi je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Tožnica, ki uveljavlja navideznost pogodbe, je tako morala dokazati, da volja, izražena v (darilni) pogodbi, izrecno in zavestno ni ustrezala volji nobenega od njiju, kar je po prepričanju sodišča druge stopnje storila.
pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - denarna kazen
Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da bi v primeru prodaje spornih nepremičnin tretji osebi pred pravnomočnostjo tega pravdnega postopka bila otežena ali celo onemogočena uveljavitev tožnikove terjatve.
ZNP člen 35, 35/1, 36, 36/1, 37, 134, 135, 138. ZPP člen 158.
sodna ureditev meje - narok za ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - založitev predujma za izvedenca - neplačilo predujma za izvedenca - domneva umika predloga
ZNP v postopku za ureditev meje predvideva narok, na katerega sodišče poleg udeležencev povabi tudi izvedenca geodetske stroke. Narok za ureditev meje je torej nujno povezan s stroški sodnega izvedenca geodetske stroke. Če predlagatelj teh stroškov ne založi in je bil pravilno opozorjen na posledice, če stroškov ne bo založil, sodišče postopek ustavi na podlagi domneve o umiku predloga za sodno ureditev meje.
pritožbena obravnava - zaslišanje le ene stranke - izostanek pritožnika z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - neosebna vročitev - osebna vročitev - vročitev s fikcijo
Zakoniti zastopnik tožene stranke se pritožbene obravnave, na katero je bil pravilno vabljen na zaslišanje, ni udeležil, zato izvedba dokaza z njegovim zaslišanjem ni bila mogoča. Ker lahko sodišče v primeru, če se stranka ne odzove sodnemu vabilu na zaslišanje, zasliši samo eno stranko oziroma njenega zakonitega zastopnika, je bila s tem, ko je bil zakoniti zastopnik tožene stranke pravilno vabljen na zaslišanje, pa se naroka ni udeležil, odpravljena uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
spor majhne vrednosti - prepozen odgovor na tožbo - priznana dejstva - tek rokov - plačilo stroškov upravljanja - izpodbijanje dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je toženec odgovor na tožnikovo vlogo vložil prepozno, sodišče prve stopnje njegovih navedb ni smelo upoštevati, ampak je skladno z določbo 214. člena štelo, da toženec priznava dejstva, ki jih je v vlogi navedel tožnik.
ZPP člen 214, 214/2. Pravilnik o merilnih instrumentih (2016) člen 3.
spor majhne vrednosti - domneva priznanja dejstev - sklenitev pogodbe - konkludentna ravnanja - prokurist - pooblastilo prokurista - prekoračitev pooblastila - nedopustne pritožbene novote
Pritožbeno sodišče poudarja, da tožena stranka z izjemo ugovora zoper sklep o izvršbi opr. št. VL73922/2018 z dne 6. 9. 2018 v postopku ni podala drugih navedb. V ugovoru je navedla le, da vtoževanega računa tožene stranke v svojih poslovnih listinah nima zavedenega in da ni seznanjena s pravno podlago za menjavo vodomerov in za njeno obveznost plačila menjave spornih vodomerov. Na pripravljalno vlogo tožeče stranke, v kateri je pojasnila pravno in dejansko podlago svojega zahtevka, tožena stranka ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da se po določbi drugega odstavka 214. člena ZPP za priznane štejejo navedbe tožeče stranke, da je bila tožena stranka z obvestilom z dne 26. 3. 2012 seznanjena s tem, da bo tožeča stranka zamenjala vodomer v prostorih tožene stranke, o njeni obveznosti plačati ta strošek in da je tožena stranka strošek te menjave tudi plačala.
ZPP člen 214, 214/2, 458, 458/5, 495, 495/1. Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (2001) člen 44, 81, 81/2, 81/3. ZDR člen 89, 89-1.
pogodbena obveznost - spor majhne vrednosti - kršitev pogodbenih določil - dokazi in izvajanje dokazov - višja sila - razlaga pogodbe
Ne gre slediti materialnopravnemu stališču toženca, da se tožeča stranka ne more sklicevati na kršitev Pogodbe med strankama, ker naj bi sporno določilo o trajanju zaposlitve P. K. presegalo s Pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Pravilnik; Ur. l. RS, št. 135/03 s spremembami) dovoljeno dobo 1 leta. Kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, je določba 44. člena Pravilnika, ki je pričela veljati 1. 1. 2004, jasna in nedvoumna. Zaposlitev težje zaposljive osebe mora trajati najmanj eno leto. Že jezikovna razlaga te določbe vodi v logičen sklep, da je pravno veljaven dogovor, da zaposlitev traja tudi več kot eno leto. To jasno potrjuje besedna zveza "najmanj". Zato sporno določilo 9. člena Pogodbe ne nasprotuje (kogentnim) določbam Pravilnika, niti iz tega razloga ni nično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSC00036757
ZPP člen 362, 362/2, 286, 286b, 337, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 132, 165, 190, 190/3,193, 299, 299/2, 378, 378/1. ZKP člen 538-546. ZDR-1 člen 3, 134, 134/2. ZDMPNU člen 2. ZMinP člen 2. ZDoh-2 člen 27, 27/5, 127. ZPSV člen 6, 6/6.
neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dohodek - obračun davkov in prispevkov - zamudne obresti
V tem sporu ne gre za delovni spor, v katerem bi tožnik od svojega delodajalca zahteval izplačilo plač iz sklenjenega delovnega razmerja. Ko je odločalo o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za premoženjsko škodo, tako sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno uporabiti določila ZDR-1, ki urejajo zapadlost dohodka iz delovnega razmerja, temveč je povsem pravilno uporabilo določilo 165. člena OZ o zapadlosti odškodninske obveznosti za plačilo premoženjske škode.
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je bodoča škoda glede na čas nastanka škodnega dogodka. O odškodnini je treba odločati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Gre za vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Za dokazanost po stališču teorije5 in sodne prakse6 zadošča dokazni standard - zadostne mejne verjetnosti, ki presega 50%. Pravni standard "normalnega teka stvari" se napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se tožnik, če ne bi bil priprt oziroma zaprt, zaposlil.
Ker ima delavec, ki dela polni delovni čas, v skladu z 2. členom Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač oziroma kasneje v skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki jo določa isti zakon, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku iz naslova izgube na zaslužku v celotnem vtoževanem obdobju zaradi neutemeljenega odvzema prostosti in neupravičene obsodbe nastala škoda (vsaj) v višini vsakokratne minimalne plače, določene z zakonom.
Tudi odškodnina za izgubljeni zaslužek v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčljiva in se od nje plača dohodnina, pri čemer mora obračun akontacije in plačilo izvršiti v skladu s 127. členom ZDoh-2 izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena stranka.
Obremenitev odškodnine s prispevki je utemeljena le v primeru, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve. Ker je bila tožniku za obdobje od 15. 4. 1997 do 28. 1. 2002 z odločbama ZPIZ priznana lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja, je njegov status zavarovanca v tem obdobju izenačen s statusom delavca z redno zaposlitvijo, kar pomeni, da za to obdobje v skladu z določili Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV) v zvezi s prisojeno odškodnino iz naslova izgubljenega zaslužka obstaja tudi obveznost obračunati, izplačati in odvesti prispevke. V skladu s 1. odstavkom v zvezi s 6. odstavkom 6. člena ZSVP je v tem konkretnem primeru zavezanec za plačilo prispevkov tožena stranka, ki je izplačevalec tega dohodka v obliki odškodnine. V preostalem vtoževanem obdobju (od 29. 1. 2002 do 31. 10. 2007 in od 16. 11.2008 do 30. 11. 2016) pa prisojene odškodnine ne predstavlja izguba na zaslužku iz redne zaposlitve, saj tožnik v tem obdobju ni bil v delovnem razmerju, niti mu ni bil za to obdobje priznan status zavarovanca iz delovnega razmerja, zato toženi stranki za to obdobje od prisojene odškodnine ni mogoče naložiti tudi obveznosti obračunati, izplačati in odvesti prispevke.