ZDR-1 člen 20, 20/1, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 20, 20/2, 141, 141/1, 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nedovoljeno sprejemanje daril - sostorilstvo - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok
Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni 30-dnevni rok iz drugega odstavka 109. člena ZDR-1, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba seznanjena, da je delavec kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, kot tudi, da ima njegova kršitev vse znake kaznivega dejanja. Za presojo seznanjenosti tožene stranke z razlogom za izredno odpoved je pomembno, kdaj je bila z relevantnimi dejstvi seznanjena pristojna oseba, to je glede na prvi odstavek 20. člena ZDR-1 predsednik uprave tožene stranke ali od njega pisno pooblaščena oseba. Glede na specifičnost primera, ko je bil v kaznivo dejanje, ki se očita tožniku, vpleten tudi nekdanji oz. takratni predsednik uprave, in je bil tudi sam eden izmed soobdolženih, je sodišče prve stopnje kot relevanten trenutek utemeljeno štelo, ko se je nova uprava seznanila z okoliščinami, potrebnimi za odpoved tožniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00028377
ZIZ člen 13, 21, 21/2, 40, 40/5, 44, 44/5, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-12. ZMZPP člen 94, 94/1, 95, 95/1, 103. ZUE člen 3.
tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - priznanje tuje sodne odločbe - delibacijski postopek - eksekvatura - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - predložitev izvršilnega naslova - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - izvršljivost - paricijski rok - vročitev listin - takojšnje uveljavljanje procesne kršitve - terjatev v tuji valuti - preračun tuje valute v domačo
Upnik je zahteval izvršbo za terjatev, kot izhaja iz tujih sodb, ki jima je bila priznana pravna veljavnost v Republiki Sloveniji. Z izvedbo delibacijskega postopka oziroma s priznanjem tujih sodnih odločb sta bili sodbi izraelskega sodišča inkorporirani v slovenski pravni red in sta izenačeni z odločbo sodišča Republike Slovenije in imata v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba. Tujo sodno odločbo, ki ji je bila priznana pravna veljavnost v slovenskem pravnem redu, je zato tudi dopustno izvršiti oziroma na njeni podlagi dovoliti in opraviti izvršbo.
Kršitev določb postopka mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Ob jasni navedbi v dopisu glede vsebine pošiljke bi moral dolžnik ob morebitni ugotovitvi, da priloge v pošiljki niso bile vsebovane, take trditve uveljavljati že takoj v odgovoru na upnikov odgovor na ugovor (že od vsake povprečno skrbne osebe, posebej pa od pravno kvalificiranega pooblaščenca - odvetnika, ki zastopa dolžnika, se namreč pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njegovi vsebini, in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče).
V primeru, če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ta rok določi sodišče v sklepu o izvršbi in nato za primer, če dolžnik terjatve v tem roku ne bo poravnal, dovoli izvršbo.
Predlog za izvršbo in sklep o izvršbi jasno glasita na zneske v ILS (novi izraelski šekel), tako kot je terjatev opredeljena tudi v izvršilnem naslovu. Res je sicer, da je ob terjatvi v ILS dodan še pristavek „v protivrednosti EUR po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila“, vendar pa to ne pomeni, da je zahtevano plačilo terjatve v EUR. Terjatev se namreč še vedno zahteva v ILS, pristavek pa predstavlja le podrobnejšo konkretizacijo, kako se bo terjatev konvertirala oziroma preračunala v trenutku izpolnitve (bodisi prostovoljne bodisi prisilne) glede na to, da je zakonito plačilo sredstvo v Republiki Sloveniji EUR.
začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba za ureditev razmerij - stiki z mladoletnim otrokom - varovanje koristi otroka
Sodišče lahko v skladu z določbo 411. člena ZPP med postopkom v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v izjemnih primerih izda začasno odredbo, ko je treba že pred izdajo končne odločbe začasno urediti stike, saj bi v nasprotnem primeru otroku nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.
postopek za delitev solastne stvari - delitev solastne nepremičnine - predlog stranke za odlog - odlog delitve solastne stvari - zavrnitev predloga - pogoji za fizično delitev solastnine - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - civilna delitev solastne stvari
Prvo sodišče je ugotovilo, da fizična delitev solastne hiše ni izvedljiva, ker bi bili za to potrebni znatni stroški. Ker predlagateljici ne soglašata z izvedbo gradbenih posegov v solastno hišo zaradi njene fizične delitve, je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da fizična delitev kot način delitve ne pride v poštev.
Če bo nasprotna udeleženka res želela prevzeti stanovanjsko hišo v svojo last, bo lahko s predlagateljicama še vedno sklenila ustrezno pogodbo o delitvi tudi po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa oziroma znotraj postopkov po 123. členu ZNP.
predhodni postopek pred državnim pravobranilstvom - predhodni postopek kot procesna predpostavka - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - zavrženje tožbe
Ker tožnik tudi na poziv sodišča ni dokazal, da bi pred pravdo od državnega odvetništva zahteval mirno rešitev spora v zvezi s to zadevo, je sodišče prve stopnje moralo tožbo zavreči (četrti odstavek 27. člena ZDOdv).
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.
razmerja med starši in otroki - določitev stikov - izvedensko mnenje - sodna poravnava
Izhajajoč iz namena stikov (zagotavljanje otrokovih koristi – prvi odstavek 106. člena ZZZDR) in temeljne dolžnosti staršev, izvirajoče iz njihove roditeljske pravice (zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja njihovih otrok – 4. člen ZZZDR), je vsak starš dolžan poiskati tudi ustrezno strokovno pomoč (v konkretnem primeru z namenom, da se izboljša funkcioniranje roditelja v starševski vlogi), kadar je to potrebno zaradi zagotavljanja otrokove koristi.
vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev dokaznega predloga - substanciranje dokaznega predloga - nerelevantni dokazi
Za dokazovanje katerih trditev (dejstev) bo določen dokaz predlagala, je povsem (zgolj) v domeni pravdne stranke, pri čemer je sodišče ni dolžno niti ne sme (saj bi s tem poseglo tako v razpravno načelo kot tudi v načelo enakopravnega obravnavanja pravdnih strank) pozivati k morebitnemu širjenju okoliščin, za dokazovanje katerih naj bi se določen dokaz izvedel.
lastninska tožba - lastništvo premičnine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - določljivost predmeta - individualizacija stvari
V skladu z 92. členom SPZ mora tožnik z lastninsko tožbo dokazati: 1. da je stvar, ki jo zahteva individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre, 2. da je lastnik stvari in 3. da se njegova stvar nahaja pri tožencu.
predlog za prekinitev postopka - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - uporaba tarife - primerna tarifa - presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa
V skladu s četrtim odstavkom 206. člena ZPP sodišče lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni in v takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. Ta določba sodišču daje možnost, da postopek prekine in vrhovnemu sodišču predlaga izdajo svetovalnega mnenja, če se tako odloči, in ne določa obveznosti sodišča prve stopnje odrediti prekinitev postopka. To pomeni, da lahko sodišče prve stopnje, tudi če o pravnem pravilu, ki ga mora uporabiti, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni usklajena, sodne prakse Vrhovnega sodišča pa ni, odloči samo.
Na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP se je sodišče prve stopnje odločilo, da postopka ne bo prekinilo, k čemur ga navedeno določilo tudi ne obvezuje.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje, če pri odločanju ne bo uporabilo Tarife 98, temveč bo samo določalo primerno tarifo, postopek prekiniti in pred Ustavnim sodiščem sprožiti postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti določb ZKUASP v delu, ki se nanašajo na določitev primerne tarife. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUstS sodišče namreč prekine postopek in sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, če meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. Sodišče prve stopnje se bo o teh navedbah toženke lahko opredelilo v končni odločbi.
ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - reparacija - reintegracija - sodna razveza - dvojno zavarovanje - samostojni podjetnik - odvetnik - nova zaposlitev
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje oziroma ugotovitev trajanja delovnega razmerja ter s tem povezani reparacijski zahtevek za čas od določenega dne do vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki, ker delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah in ker tožnici ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja za čas opravljanja samostojne dejavnosti (s. p.) oziroma odvetništva, ker istočasno ne more biti zaposlena še pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče meni, da je navedeno stališče napačno. Res je sicer, da delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah, vendar se z odločitvijo o priznanju obstoja delovnega razmerja v času, ko je delavec že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, tak položaj vzpostavi le do izvršitve sodbe, ki se izvrši tudi tako, da se pri ZPIZ izvede postopek za spremembo zavarovalne podlage. Ne drži pa stališče, da delavcu (nikoli) ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja le iz razloga, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi kot samostojni podjetnik (oziroma odvetnik), to je kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-2. Zavarovanje po določeni zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z določbami ZPIZ-2. Že iz določbe 80. člena ZMEPIZ-1, zlasti pa iz določbe 83. člena tega zakona, izhaja, da je na podlagi odločitve v delovnih sporih določeno ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage. Tudi določbe ZPIZ-2 (zlasti drugi odstavek 13. člena) niso ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja v okviru vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če delavcu, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obvezno zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, pogodba o zaposlitvi ne bi nezakonito prenehala.
Glede na odločitve VDSS oziroma VS RS je torej v določenih primerih možno, da pride do položaja, ko pri delavcu obstajata dve zavarovalni podlagi za vključitev v obvezno zavarovanje, ta položaj pa se rešuje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, da se oseba, če hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Na prvem mestu (v 14. členu ZPIZ-2) so med obvezno zavarovanimi osebami navedeni delavci v delovnem razmerju.
V konkretni zadevi je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost in nato odvetništvo zaradi reševanja svojega socialnega položaja. Samozaposlitev delavca, s katero delavec le zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca, ne sme biti v škodo delavcu oziroma zaradi tega ne sme biti prikrajšan. V vsakem primeru je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi bila prikrajšana, če ji obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan samo zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postala samostojna podjetnica oziroma odvetnica, zlasti če se upoštevajo razmeroma skromni rezultati poslovanja tožnice kot samostojne podjetnice oziroma odvetnice.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.
kreditna pogodba - solidarno poroštvo - zapadlost kreditne/poroštvene obveznosti - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - rok za izpolnitev obveznosti - stečaj glavnega dolžnika - tek zamudnih obresti
Zamude v tem primeru ni vzpostavilo šele obvestilo tožeče stranke toženki, da kreditojemalec obveznosti ni izpolnil, ampak je do zamude prišlo na podlagi poteka roka za vračilo kredita.
Na obveznost toženke kot solidarne porokinje ne vpliva njena morebitna nevednost o neizpolnitvi obveznosti s strani glavnega dolžnika.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 214, 214/1, 224. ZPP člen 394, 394-9.
sklep o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - pravnomočna odločitev o tožbi - vloženo izredno pravno sredstvo - revizija - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - prekinitev in mirovanje postopka - obnova postopka
Vloženo izredno pravno sredstvo ne predstavlja zakonskega razloga za prekinitev zapuščinskega postopka.
OZ člen 149, 150, 153, 153/3, 158, 283, 384. ZPrCP člen 92.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost imetnika motornega vozila - odgovornost imetnika nevarne stvari - odgovornost imetnika domače živali - obojestranska krivda - soprispevek oškodovanca - ustrezen nadzor nad živaljo - ustreznost nadzora nad psom - domača žival - odškodnina zaradi poškodbe živali - pogin živali - odškodnina zaradi smrti živali - alternativna obveznost - nadomestna izpolnitev
Upoštevaje ozko, ledeno in strmo cestišče ter dejstvo, da je tožnica slišala približujoči se avtomobil, ob tem pa psa ni pritegnila bližje k sebi, sodišče ocenjuje, da je tožnica soprispevala k nastanku škodnega dogodka.
V obravnavanem primeru sicer ni šlo za škodo, ki bi jo povzročila domača žival, pač pa je bila domača žival poškodovana (uničena, ubita). Vendar je po presoji dolžni standard varovanja domače živali ves čas enak - da ne poškoduje dobrin drugih in da sama ni poškodovana.
Čeprav je tožnica z vzrediteljem v potrdilo o plačilu zapisala, da gre pri plačilu protivrednosti v višini 2000 EUR za nadomestno izpolnitev, je bila v resnici pogodbeno določena alternativna obveznost: tožnica je bila vzreditelju dolžna izročiti dva mladiča ali pa plačati njuno protivrednost. Z nezmožnostjo izpolnitve prve alternative, tj. izročitvijo dveh mladičev, tako tožnica ni bila prosta izpolnitve obveznosti druge alternative, tj. plačila protivrednosti dveh mladičev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00028113
KZ-1 člen 29, 29/3, 34, 115, 115/1. ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 383.
uboj - poskus uboja - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja v razlogih - izvedenec psihiatrične stroke - odločilno dejstvo - neprištevnost storilca - bistveno zmanjšana prištevnost
Logična, prepričljiva in izkustveno sprejemljiva obrazložitev pa je v izpodbijani sodbi, kot že rečeno, izostala. Sodišče prve stopnje se namreč do navedenih zaključkov izvedenca, ki bi lahko kazali tudi na obdolženkino neprištevnost, sploh ni opredelilo in ni pojasnilo, zakaj torej kljub vsemu navedenemu šteje, da je bila obdolženkina zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje, bistveno zmanjšana.
nepopolna vloga - poziv na dopolnitev oz. popravo vloge - tožbeni predlog - tožbeni zahtevek - nedoločnost tožbenega zahtevka - dopolnitev nepopolne vloge - trditveno in dokazno breme - laična stranka - brezplačna pravna pomoč
Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.
Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.
ZDR-1 člen 4, 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičena odsotnost z dela je huda kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je opravljanje dela temeljna obveznost delavca, kot je razvidno že iz same definicije delovnega razmerja (prvi odstavek 4. člena ZDR) kot tudi iz ostalih določb ZDR-1 (zlasti 33. člen ZDR-1). Vendar pa v konkretnem primeru toženka tožnici neutemeljeno očita, da je z dela izostala neupravičeno, saj je sporno obvestilo podala skladno z njenim navodilom, hkrati pa je upravičeno pričakovala, da ima v primeru neodobrenega bolniškega staleža za odsotnost z dela odobren letni dopust. Zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - subjektivni rok za vložitev tožbe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - posredni motilec posesti - splošni skupni del - nujni enotni sosporniki - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - pravni in ekonomski interes
V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
ZPP člen 117, 291, 291/2, 320, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZPP-E člen 125, 125/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja in razglasitev sodbe - vročitev sodbe - vložitev revizije - dovoljena revizija - predlog za revizijo - predlog za dopustitev revizije - pravna zmota - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - novela ZPP-E
Pisna sodba je izdana na dan zaključka glavne obravnave iz razlogov, ker sodišče takrat zaključi dokazovanje, ki je bilo predmet meritornega in kontradiktornega postopka, zato drugih dokazov ne sme upoštevati (razen v primeru izjeme iz drugega odstavka 291. člena ZPP). Stranka na datum izdaje pisne sodbe ne more vplivati, njene nadaljnje procesne pravice (po zaključku glavne obravnave) pa varuje 320. člen ZPP, ki določa, da je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena, ter da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
Ker je bila tožnica z datumom izdaje sodbe seznanjena 2. 10. 2017, ko jo je prejela, o prehodni določbi po tretjem odstavku 125. člena ZPP - E pa najkasneje v času uveljavitve te novele, to je 14. 9. 2017, je imela ob prejemu sodbe Višjega sodišča v Ljubljani 28. 6. 2018 na razpolago vse dejanske in pravne podatke, da bi ob ustrezni skrbnosti vložila revizijo in ne predloga za revizijo, kar je zmotno storila.