ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 108/7, 224, 224/1, 224/4.
spor majhne vrednosti - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve o vročitvi - vsebina poštne pošiljke - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - skrbnost prejemnika pošiljke - standard povprečno skrbnega človeka
Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da preveri, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da o morebitnih napakah nemudoma obvesti sodišče, saj bi v nasprotnem primeru potrdilo o vročitvi povsem izgubilo svoj pomen.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - notarski zapis - sporazum o ustanovitvi hipoteke - posojilna pogodba - upniško dolžniško razmerje - resnična volja - spravljanje notarja v zmoto
Obdolženca sta zato, da bi preprečila izvršbo na nepremičnine, notarju predložila neresnično posojilno pogodbo in v notarskem zapisu sklenila še sporazum o ustanovitvi maksimalne hipoteke. Če bi med obdolžencema obstajala volja zavarovati resnično obstoječe upniško razmerje na podlagi posojilne pogodbe in bi "izkoristila" dejstvo, da ob razglasitvi obsodilne sodbe zoper enega od obdolžencev ni bilo predlagano podaljšanje ukrepa začasnega zavarovanja na njegovih nepremičninah (zato ga je sodišče odpravilo), to ne bi predstavljalo protipravnega ravnanja.
zahteva za uveljavljanje odškodnine - vznemirjanje lastninske pravice - posegi v lastninsko pravico - protipravni poseg - nedopusten poseg v lastninsko pravico - poseg brez soglasja - soglasje za ureditev dovozne poti - bistveno spremenjene razmere - poškodovanje in uničenje objekta - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - ugovor zastaranja odškodninske terjatve - dokaz s postavitvijo izvedenca - določitev izvedenca - postavitev strokovne institucije za izvedenca - posedanje površin - dokazna ocena izvedenskega mnenja - predpravdno izvedensko mnenje
Toženca sta z izgradnjo novega, spremenjenega dovoza protipravno posegla v nepremičnino tožnikov. Poseg je bil opravljen brez soglasja tožnikov, pri tem pa spremenjeni dovoz ni enakovreden prejšnjemu.
Predmet obravnavane zadeve je odškodninski zahtevek, ki ima podlago v določbi drugega odstavka 99. člena SPZ.
napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - vračunavanje daril - spor o obstoju in vrednosti darila
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da se po ustaljeni sodni praksi glede daril šteje, da mora dokazati darilo tisti, ki se nanj sklicuje, razen v primeru predložitve listinskih dokazov, ko se dokazno breme prevali.
postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
Sodišče v namen postavitve pod skrbništvo res lahko po uradni dolžnosti izvede dokazni postopek s postavitvijo izvedenca, kot to navaja pritožba, vendar pa morajo biti zatrjevane okoliščine, ki s stopnjo verjetnosti izkazujejo, da oseba zaradi nerazsodnosti oziroma zmanjšane razsodnosti ne more trajno skrbeti za svoje pravice in koristi, ne da bi pri tem zanjo nastala škoda oziroma, da so njene pravice in koristi neposredno ogrožene. Navajanje hipotetičnih situacij, ki se v praksi lahko izkažejo za pogoste, za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo ne zadostuje. Okoliščine, zaradi katerih se oseba postavi pod skrbništvo, so lahko raznolike, zato jih mora zainteresirana oseba vsaj zatrjevati, na podlagi njih pa šele lahko sodišče sklepa na utemeljenost predloga za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Ni namreč dolžnost sodišča, kot to zmotno meni pritožba, da samo ugotavlja okoliščine, na podlagi katerih bi bilo potrebno po uradni dolžnosti začeti postopek postavitve osebe pod skrbništvo. Ravno centri za socialno delo, kot strokovna inštitucija, so namreč tisti, katerim je omogočeno neposredno poznavanje situacije posameznika, poznavanje družine ter hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno. Predvsem je ena izmed njihovih nalog tudi delo na terenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00028111
OZ člen 179, 179/1, 181, 182. ZPP člen 219a, 258, 258/2, 262, 282, 337, 337/1. ZD člen 142.
odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice - kršitev dostojanstva - poseg v spolno nedotakljivost - posilstvo - posttravmatska stresna motnja - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zadoščenje v posebnih primerih - višina odškodnine - kazenski postopek - nepravnomočna kazenska obsodilna sodba - ustavitev kazenskega postopka - smrt obdolženca - pravno nasledstvo - v kazenskem postopku pridobljeni dokazi - uporaba dokazov, ki so bili pridobljeni v drugem postopku - načelo kontradiktornosti - zaslišanje prič v drugem postopku - branje zapisnika o zaslišanju - izvedensko mnenje iz drugega postopka - vpogled v kazenski spis - soglasje strank - zaslišanje stranke - opustitev zaslišanja stranke - neudeležba na naroku - pravica do izjave - zaslišanje izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedopustne pritožbene novote - sodna praksa - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti do višine vrednosti zapustnikovega premoženja
OZ v 181. členu za duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva in zaradi protipravnega posega v spolno nedotakljivost predvideva prisojo enotne odškodnine, ki pa ne izključuje odškodnine za druge oblike pravno priznanih nepremoženjskih škod po 179. in 182. členu OZ, če se je takšna škoda pojavila v posebej izraziti obliki.
Uporaba in ocena dokazov (listin) iz drugega sodnega postopka, ob dokaznem predlogu za vpogled v spis iz tega postopka, ni nedopustna.
Sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dokazni predlog ni substanciran.
ZMEPIZ-1 člen 80, 83.. ZPIZ-2 člen 13, 13/2, 14, 15.
transformacija delovnega razmerja v nedoločen čas - reparacija - reintegracija - sodna razveza - dvojno zavarovanje - samostojni podjetnik - odvetnik - nova zaposlitev
Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje oziroma ugotovitev trajanja delovnega razmerja ter s tem povezani reparacijski zahtevek za čas od določenega dne do vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki, ker delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah in ker tožnici ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja za čas opravljanja samostojne dejavnosti (s. p.) oziroma odvetništva, ker istočasno ne more biti zaposlena še pri delodajalcu na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas. Pritožbeno sodišče meni, da je navedeno stališče napačno. Res je sicer, da delavec ne more biti istočasno zavarovan na dveh zavarovalnih podlagah, vendar se z odločitvijo o priznanju obstoja delovnega razmerja v času, ko je delavec že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi, tak položaj vzpostavi le do izvršitve sodbe, ki se izvrši tudi tako, da se pri ZPIZ izvede postopek za spremembo zavarovalne podlage. Ne drži pa stališče, da delavcu (nikoli) ni mogoče priznati obstoja delovnega razmerja le iz razloga, da je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja že zavarovan na drugi zavarovalni podlagi kot samostojni podjetnik (oziroma odvetnik), to je kot samozaposlena oseba po 15. členu ZPIZ-2. Zavarovanje po določeni zavarovalni podlagi ni ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja in s tem za spremembo zavarovalne podlage v skladu z določbami ZPIZ-2. Že iz določbe 80. člena ZMEPIZ-1, zlasti pa iz določbe 83. člena tega zakona, izhaja, da je na podlagi odločitve v delovnih sporih določeno ugotavljanje oziroma sprememba zavarovalne podlage. Tudi določbe ZPIZ-2 (zlasti drugi odstavek 13. člena) niso ovira za priznanje obstoja delovnega razmerja v okviru vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če delavcu, ki je v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obvezno zavarovan po drugi zavarovalni podlagi, pogodba o zaposlitvi ne bi nezakonito prenehala.
Glede na odločitve VDSS oziroma VS RS je torej v določenih primerih možno, da pride do položaja, ko pri delavcu obstajata dve zavarovalni podlagi za vključitev v obvezno zavarovanje, ta položaj pa se rešuje v skladu z določbo drugega odstavka 13. člena ZPIZ-2, ki določa, da se oseba, če hkrati izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več zavarovalnih podlagah, določenih v tem zakonu, obvezno zavaruje po tisti zavarovalni podlagi, ki je v tem zakonu navedena pred drugimi. Na prvem mestu (v 14. členu ZPIZ-2) so med obvezno zavarovanimi osebami navedeni delavci v delovnem razmerju.
V konkretni zadevi je tožnica pričela opravljati samostojno dejavnost in nato odvetništvo zaradi reševanja svojega socialnega položaja. Samozaposlitev delavca, s katero delavec le zmanjšuje škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca, ne sme biti v škodo delavcu oziroma zaradi tega ne sme biti prikrajšan. V vsakem primeru je treba vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo, če ne bi prišlo do nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi bila prikrajšana, če ji obstoj delovnega razmerja pri delodajalcu za nazaj v okviru reparacije ne bi bil priznan samo zato, ker je zaradi zmanjševanja škode v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz razlogov na strani delodajalca postala samostojna podjetnica oziroma odvetnica, zlasti če se upoštevajo razmeroma skromni rezultati poslovanja tožnice kot samostojne podjetnice oziroma odvetnice.
SPZ člen 142, 142/3, 170, 171, 177. ZN člen 42. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 20, 21.
izvršljiv notarski sporazum - zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica - zastavna pravica na premičninah - neposestna zastavna pravica - register neposestnih zastavnih pravic - listine, ki so podlaga za zahtevani vpis - dokazna ocena
Pritožbeno stališče, da brez zahteve toženke za vpis NZP v register do ustanovitve NZP sploh ne more priti, je pravno zmotno; NZP se ustanovi (in učinkuje med strankami) že s samo sklenitvijo notarskega sporazuma (171. člen SPZ), ki se šteje kot razpolagalni posel, vknjižba v register pri AJPES pa je drugi pogoj za njen nastanek.
ZZZDR člen 56, 56/2. SPZ člen 48, 48/1, 72, 72/2. DZ člen 290, 290/1.
neupravičena obogatitev - vlaganja v tujo nepremičnino - soglasje za vlaganja - zahtevek za povrnitev vlaganj - skupno premoženje zakoncev - solidarna obveznost - pasivna legitimacija - enotna sodna praksa - izguba posesti vlagatelja - višina prikrajšanja - privolitev v prikrajšanje
Sodna praksa je enotna, da se pri ugotavljanju višine prikrajšanja zaradi vlaganj v nepremičnino ne upošteva korist zaradi brezplačnega bivanja v stanovanju, če je bilo dano soglasje lastnika nepremičnine. Ugotovljeno je bilo, da sta tožnika s tožencem kot lastnikom hiše imela sklenjen dogovor za brezplačno uporabo dela hiše, kjer sta si uredila bivalne prostore oziroma da je toženec privolil v brezplačno uporabo tega dela hiše, s tem pa tudi v svoje prikrajšanje.
ZPP člen 115, 115/1, 137, 137/1, 282. OZ člen 111, 111/2. URS člen 23.
preložitev naroka - razlogi za preložitev naroka - zavrnitev predloga za preložitev naroka - pravica do izjave - pravica do sodnega varstva - narok v odsotnosti stranke - odstop od pogodbe - učinki razvezane pogodbe - vročanje po pooblaščencu
Tožencu je bilo vabilo pravilno vročeno preko pooblaščenca (prvi odstavek 137. člena ZPP), vabilo je vsebovalo tudi opozorilo, da se obravnava opravi kljub nenavzočnosti stranke, ki ji je bilo vabilo pravilno vročeno (282. člen ZPP). Toženec je bil obveščen, da prošnji za preložitev naroka ni ugodeno, in je v posledici vsega navedenega sodišče prve stopnje pravilno in zakonito opravilo obravnavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00028059
ZZK-1 člen 87, 87/2, 87/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170/3. OZ člen 190, 190/1, 198. ZPP člen 155.
uporabnina - nadomestilo za uporabo nepremičnine - neupravičena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev koristi - aktivna legitimacija - pasivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice - prenehanje lastninske pravice - zaznamba izvršbe - enotno in nujno sosporništvo - solastniki - potrebni stroški
Pri ugotavljanju, ali je bil prvi tožnik v (celotnem) vtoževanem obdobju (od 1. 11. 2010 do 30. 4. 2014) solastnik nepremičnine, v zvezi s katero zahteva plačilo uporabnine, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je njegova lastninska pravica na nepremičnini prenehala šele s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (13. 5. 2014) in ne že z dnem učinkovanja zaznambe izvršbe (11. 10. 2007).
Pritožbeno stališče, da ima zaznamba izvršbe konstitutivni učinek pridobitve lastninske pravice v izvršilnem postopku, nima opore v določilih ZZK-1 in ZIZ. Poleg tega to stališče nasprotuje samemu bistvu in namenu zaznambe izvršbe.
Ob poudarjanju, da bi morale biti tožene vse tri solastnice, ne samo ona, toženka zanemari pomen ugotovitve izvedenega dokaznega postopka, da je bila uporaba stanovanjske hiše prvemu tožniku onemogočana izključno z njene strani (s samovoljno uporabo celotne hiše izključno zase). To pomeni, da je vso korist od uporabe njegovega solastnega deleža imela le toženka in da je posledično v tej pravdi podana zgolj njena pasivna legitimacija.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00030415
ZZZDR člen 56, 56/2, 56/3. OZ člen 190, 404, 404/1. ZD člen 145, 145/1.
solidarna odgovornost - skupno premoženje zakoncev - skupni dolg zakoncev - odgovornost zakonca za dolg iz skupnega premoženja - solidarni dolžniki - pravica izpolnitelja do povračila - regresni zahtevek - dediščinska skupnost - skupno razpolaganje z dediščino - neupravičena pridobitev
Dolžnik, ki obveznost plača, ima do drugih dolžnikov regresni zahtevek, katerega višina je odvisna od notranjega razmerja med dolžniki. Tožnik bo lahko na podlagi tretjega odstavka 56. člena ZZZDR od toženke zahteval polovico tega, kar bo plačal na račun dolga iz skupnega premoženja. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je upravičen do regresnega zahtevka šele če in ko bo plačal upnikom dolg, ki je nastal v zvezi s skupnim premoženjem toženke in njegovega pokojnega očeta. Regresni zahtevek ne more nastati pred izpolnitvijo obveznosti, iz katere izhaja.
Vlaganja sredstev tekom trajanja zakonske ali izvenzakonske skupnosti ima za posledico nastanek skupnega premoženja, višina vlaganj pa se odrazi na deležu na skupnem premoženju. Režim urejanja premoženjskih razmerij med zakonci, enako med izvenzakonskimi partnerji, je kogentne narave, tako da drug do drugega v zvezi s premoženjem, ki je skupno, nimata zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, pač pa le iz naslova skupnega premoženja ter regresne zahtevke iz naslova plačila dolgov, nastalih v zvezi s skupnim premoženjem.
ZDR-1 člen 4, 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela
Neupravičena odsotnost z dela je huda kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je opravljanje dela temeljna obveznost delavca, kot je razvidno že iz same definicije delovnega razmerja (prvi odstavek 4. člena ZDR) kot tudi iz ostalih določb ZDR-1 (zlasti 33. člen ZDR-1). Vendar pa v konkretnem primeru toženka tožnici neutemeljeno očita, da je z dela izostala neupravičeno, saj je sporno obvestilo podala skladno z njenim navodilom, hkrati pa je upravičeno pričakovala, da ima v primeru neodobrenega bolniškega staleža za odsotnost z dela odobren letni dopust. Zato ni podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - subjektivni rok za vložitev tožbe - pasivna legitimacija v sporu zaradi motenja posesti - posredni motilec posesti - splošni skupni del - nujni enotni sosporniki - skupnost etažnih lastnikov kot stranka postopka - pravni in ekonomski interes
V sodni praksi je izoblikovano stališče, da je v pravdi zaradi motenja posesti pasivno legitimiran tudi tisti, ki motilno dejanje odobri ali ga dopušča oziroma ima od njega koristi.
ZPP člen 117, 291, 291/2, 320, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZPP-E člen 125, 125/3.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izdaja in razglasitev sodbe - vročitev sodbe - vložitev revizije - dovoljena revizija - predlog za revizijo - predlog za dopustitev revizije - pravna zmota - opravičljivost razloga za vrnitev v prejšnje stanje - novela ZPP-E
Pisna sodba je izdana na dan zaključka glavne obravnave iz razlogov, ker sodišče takrat zaključi dokazovanje, ki je bilo predmet meritornega in kontradiktornega postopka, zato drugih dokazov ne sme upoštevati (razen v primeru izjeme iz drugega odstavka 291. člena ZPP). Stranka na datum izdaje pisne sodbe ne more vplivati, njene nadaljnje procesne pravice (po zaključku glavne obravnave) pa varuje 320. člen ZPP, ki določa, da je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, če ni bila razglašena, pa ko je odpravljena, ter da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena.
Ker je bila tožnica z datumom izdaje sodbe seznanjena 2. 10. 2017, ko jo je prejela, o prehodni določbi po tretjem odstavku 125. člena ZPP - E pa najkasneje v času uveljavitve te novele, to je 14. 9. 2017, je imela ob prejemu sodbe Višjega sodišča v Ljubljani 28. 6. 2018 na razpolago vse dejanske in pravne podatke, da bi ob ustrezni skrbnosti vložila revizijo in ne predloga za revizijo, kar je zmotno storila.
ZPP člen 142, 142/4. ZS člen 83, 83/3. ZIZ člen 15, 29b, 29b/5.
vročanje sodnih pisanj - roki - dan, ko se rok izteče - fikcija vročitve - obvestilo o poskusu vročitve - sodne počitnice - iztek roka - prevzem sodnega pisanja - procesni rok - rok za prevzem pošiljke
V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena ZS v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako pa se ne vročajo sodna pisanja. Vendar pa zakon ob tem določa, da začnejo procesni roki teči prvi naslednji dan, ko se iztečejo sodne počitnice, če je bilo sodno pisanje kljub temu vročeno. ZS torej vročitvi med sodnimi počitnicami ne odvzema pravne veljave, položaj stranke pa je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja (v konkretnem primeru plačilo sodne takse za ugovor po plačilnem nalogu z dne 10. 7. 2019) začne teči šele po izteku sodnih počitnic. V predmetni zadevi se tako kot bistveno izkaže vprašanje ali 15. dnevni rok za dvig sodne pošiljke predstavlja procesni rok, ki v času sodnih počitnic ne teče ali ne.
Vrhovno sodišče RS se je v Načelnem pravnem mnenju z dne 14. 1. 2015 že opredelilo do tega, da je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke s postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave. To dejanje sodišča je ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku. V dispoziciji stranke je, ali bo v roku iz obvestila to pisanje dvignila. Če tega ne stori, s svojo opustitvijo privoli v nastanek določenih posledic, na katere je bila z obvestilom vnaprej opozorjena, saj nastopi fikcija vročitve. Zakonodajalec je tako že vnaprej točno določil trenutek, s katerim nastopi ta posledica (torej vročitev), zato prevzem ali neprevzem pošiljke ne predstavlja ravnanja stranke, za katerega bi se uporabljala pravila ZPP o računanju časa in teku ter izteku rokov. Neaktivnost stranke, ki pisanja ne dvigne, tudi ne sme pripeljati do nedopustnega privilegiranega položaja take stranke nasproti stranki, ki pisanje dvigne. Iz tega je mogoče zaključiti, da 15. dnevni rok kljub svojemu pojmovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere lahko začnejo teči procesni roki. To posledično pomeni, da se lahko izteče tudi na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škoda
Do izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031008
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 182, 192, 192/2, 286b. ZKZ člen 4. OZ člen 299, 299/2. ZKZ-73 člen 14.
odškodnina - izgubljena korist - izgubljeni dobiček - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - denacionalizacijska odločba - dovoljena dejavnost - nedovoljena dejavnost - reklamni pano - oglasni pano - postavitev reklamnih objektov - kmetijsko zemljišče - hipotetična najemnina - dokazno breme - aktivna legitimacija - skupnost dedičev - pasivna legitimacija - eventualno sosporništvo - podredni zahtevek - stroški postopka
Ob pomanjkanju pojasnil s strani toženk, da bi bili od leta 1994 do danes uvedeni kakršnikoli postopki za odstranitev panojev, nasprotno, ostalo je neprerekano dejstvo, da so se tožniki na več mestih pozanimali, ali sta panoja na zemljišču veljavno postavljena, pa nikjer niso dobili podatkov, da bi bilo kaj narobe, je sodišče dopustilo možnost, da postavitev panojev v današnjem času ni dopustna, a je zaključilo, da prva toženka ni dokazala, da bi v času postavitve šlo za nedovoljeno dejavnost.
Predmet vsake denacionalizacijske odločbe je individualiziran in poseben, zato je treba po vsaki denacionalizacijski odločbi glede vrnjenega premoženja opraviti novo zapuščinsko obravnavo. Ker ni prerekano, da zapuščinski postopek glede sporne parcele, ki je bila vrnjena v denacionalizacijskem postopku, ni bil izveden, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je treba koristi vrniti v skupnost dedičev in ne neposredno tožnikom.
Sodišče se je odločilo za metodo hipotetične najemnine z oddajanjem zemljišča za namen reklamiranja z dvema reklamnima panojema. To pomeni, da je konkretna merila za izračun v obravnavanem primeru opredelilo. Tožniki zato do koristi ne morejo biti dodatno upravičeni še po drugem merilu, to je po zakupnini za kmetijsko zemljišče po ceniku prve toženke.
obnova postopka - obnovitveni razlog - kršitev pravil o zastopanju - zastopanje pravne osebe - zakoniti zastopnik - odobritev procesnih dejanj - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebe
V sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranko ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
OZ člen 200, 200/2, 201, 202, 202/1. ZPP člen 286.
nujna gestija - sanitarna sečnja - potrebni in koristni stroški
Tožeča stranka ničesar več ne dolguje, iz lastnih sredstev tudi ni založila ničesar, kar še ne bi dobila poravnano, kar utemeljuje sklep, da nima več nobene obveznosti, katere prevzem bi lahko zahtevala od tožene stranke. Tožeča stranka tudi ni navedla, da je naredila obračun (iz katerega bi bile razvidne tako koristi kot obveznosti iz posla), iz katerega bi izhajalo, da ji je tožena stranka še karkoli dolžna.