narok – razpis naroka za glavno obravnavo – vabilo na narok – predlog za preložitev naroka – pasivnost toženca – neupravičen izostanek z naroka – zakoniti zastopnik – kvalificiran pooblaščenec – rok za seznanitev z zadevo
Toženec je bil o datumu naroka seznanjen slaba dva meseca prej, kar glede na določbo 280. člena ZPP predstavlja več kot primeren rok za seznanitev z zadevo. V tem času bi si lahko priskrbel kvalificiranega pooblaščenca ter nato na naroku predstavil svoje videnje zadeve. Zaradi svoje pasivnosti in neupravičenega izostanka z naroka pa se ne more sklicevati, da ga je prvo sodišče onemogočilo pri predlaganju dejstev in dokazov.
Pritožnica si inštitut tako imenovane neprave obnove (407. člen ZKP) napačno razlaga. Izrek enotne kazni je namreč skladno z določbami 47. in 48. člena KZ-1 obvezen in zato ne more biti od volje ali soglasja obsojenca odvisno, ali pristaja na izrek enotne kazni ali ne. Neprava obnova kazenskega postopka pa je tudi sama po sebi obsojencu v korist, saj pri združevanju več zapornih kazni enotna kazen nikoli ne doseže seštevka.
odvzem poslovne sposobnosti – predlagatelj postopka – občina kot predlagateljica – pravica do pritožbe – zavrženje pritožbe
Ker pobudnica, to je Občina, upoštevaje 45. člen ZNP ni upravičena vložiti predloga za (delen) odvzem poslovne sposobnosti, nima niti pravice zoper odločitev sodišča, da takšnega postopka po uradni dolžnosti ne bo uvedlo, vložiti pravnega sredstva.
Ob presoji nedopustnega ravnanja je potrebno presoditi, ali je za to dolžno ravnanje značilno oziroma je objektivno predvidljivo, da bi zaradi njegove opustitve lahko nastala negativna posledica (škodni dogodek). Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja, pri presoji pa je potrebno izhajati iz konkretnih okoliščin in pričakovane skrbnosti ravnanja običajnega človeka.
Kot izhaja iz izreka napadene sodbe je sodišče prve stopnje sledilo opisu dejanj po obtožnem predlogu in njenih modifikacijah, ni pa sledilo pravni opredelitvi kaznivega dejanja pod točko 1.a) kot ta izhaja iz modificiranega obtožnega predloga z dne 19.7.2016, ampak je obdolženca pod točko I.a.) spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, s tem pa ravnalo v škodo obdolženca. S takšno pravno opredelitvijo ravnanja obdolženca, je prekoračilo obtožbo in storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023545
KZ-1 člen 57, 57/2, 191, 191/1. ZKP člen 370, 370/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - obstoj znakov kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Ravnanja obdolženca, ki so jih opisale priče in njegova osebnostna motnja, ki jo je opisala in razložila izvedenka, so pri oškodovanki zagotovo že veliko pred inkriminiranimi ravnanji obdolženca porušila njune normalne medosebne odnose, kot to navaja pritožba. Zaradi opisanih obdolženčevih ravnanj oškodovanka že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, ga ni pozdravljala in mu ni kuhala. Vendar pa obdolženčevega ravnanja ni moč oceniti le kot neetično in nepravilno, kot to skuša prepričati pritožba, ampak imajo njegova ravnanja vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče je to dejstvo pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da je obdolženec oškodovanko s kričanjem nad njo, žalitvami in zmerjanjem ter fizičnim obračunavanjem, spravljal v podrejen položaj, zaradi česar je bila, kot je sodišče opisalo samo, vznemirjena in prestrašena.
OZ člen 550. ZD člen 58, 144, 144/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do izjave – vračunanje daril – zastopanje po pooblaščencu – nestrinjanje z izročitvijo in razdelitvijo premoženja
Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje pritožnici ni dalo možnosti izjasnitve o zahtevku za vračunanje daril, ni utemeljen. Dedinjo je zastopal pooblaščenec, pri čemer je dedinja v postopku sodelovala, podala je svoje navedbe in tudi dedno izjavo. Poleg tega pa dedinja niti v pritožbenem postopku ni postavila konkretiziranega zahtevka za vračunanje daril sodediču.
Člen 263. ZGD-1 ne predstavlja pravne podlage za odškodninsko odgovornost drugotoženca v razmerju do družbe. Prokurist ni član organa vodenja oziroma nadzora, zato tudi ni v korporacijsko pravnem razmerju z družbo. Svoje upravičenje za zastopanje družbe črpa iz prokure, ki predstavlja posebno vrsto pooblastila, ki mu ga podeli družba. Prokurist torej nima poslovodnih upravičenj in zato tudi ni odgovoren za poslovanje družbe. Vendar pa je odgovoren za dejanja, ki jih opravi na podlagi danega pooblastila. Razmerje med njim in družbo je torej mandatno razmerje, ki se presoja po obligacijsko pravnih pravilih. Prokurist kot mandatar mora vselej ravnati oziroma nastopati v korist družbe. Če družbo zastopa skupaj z zakonitim zastopnikom, je za sklenjeni pravni posel soodgovoren kot mandatar. Ravnati mora kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo (768. člen OZ). Svoje odgovornosti za škodo je prost, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ). Tudi prokurist torej družbi odgovarja za nepravilno in neskrbno opravljanje naloženih mu nalog. Ker v družbi z omejeno odgovornostjo o postavitvi prokurista odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1), je prokurist v notranjem razmerju dolžan izvrševati njihova navodila oziroma navodila nadzornega sveta, če ga družba ima. Razlika med članom uprave in prokuristom torej ni v stopnji skrbnosti, ki se zahteva od njiju, pač pa le v delokrogu njunih nalog in v posledici tudi odgovornosti. Prokurist ni odgovoren za poslovodenje in zato praviloma tudi ne za poslovni rezultat družbe.
Ker je lastnik gostinskega lokala tožeča stranka in ne tožena, je pravilna tudi odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi. Tožena stranka namreč ni lastnica sporne nepremičnine, zato od tožeče ne more zahtevati ne izročitve nepremičnine v posest niti plačila uporabnine.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
Ker tožnica zoper toženki ni uveljavljala solidarnega plačila, ampak je zoper vsako od njiju postavila (ločen) poseben zahtevek, prvo toženka upravičeno navaja, da jima je sodišče prve stopnje neutemeljeno v solidarno plačilo naložilo tožničine pravdne stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0068496
OZ člen 198.
vmesna sodba – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba stanovanja – deljiva obveznost – solidarna obveznost – hišniško stanovanje – pravica do začasne uporabe stanovanja
Uporabnina je denarna terjatev, za katero praviloma velja, da je deljiva obveznost. Če je pri kakšni deljivi obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti.
NEPRAVDNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086830
SZ-1 člen 29, 29/4. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb člen 14. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-15. ZNP člen 37.
etažna lastnina – upravljanje večstanovanjske stavbe – posli rednega upravljanja – soglasje etažnih lastnikov – soglasno odločanje – soglasje za izvedbo poslov upravljanja – najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada – nepravdni postopek – nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča – upravnik – pooblastilo za zastopanje – kršitev določb pravdnega postopka
14. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb med posle, ki zahtevajo soglasno odločanje vseh lastnikov stanovanj, uvršča tudi najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Kadar takšno soglasje ni doseženo, lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu odloči sodišče v nepravdnem postopku (četrti odstavek 29. člena SZ-1). Sodišče pri odločanju upošteva zlasti vrsto posla ter porazdelitev bremen in posledic za etažne lastnike, ki so poslu nasprotovali. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ustrezno tehtalo obremenitev etažne lastnice in pomembnost najema posojila v breme rezervnega sklada za energetsko prenovo hiše ter pravilno odločilo, ko je nadomestilo soglasje nasprotne udeleženke.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0023933
EKČP člen 6, 6/3. URS člen 22, 29. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 105, 105/2.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - pogojna obsodba - povzročitev premoženjske škode - neobrazložena pritožbena graja bistvenih kršitev določb postopka - kršitev obdolženčeve pravice do obrambe - pravica do enakega varstva pravic - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov - načelo učinkovitosti in ekonomičnosti - kršitev pravice do izvajanja dokazov v obdolženčevo korist - dokazno breme glede razbremenilnih in obremenilnih dokazov
Dokazno breme glede obstoja razbremenilnih dokazov je na strani obdolženega oziroma njegove obrambe, glede obremenilnih dokazov pa na strani obtožbe. Obdolženi ni predlagal zaslišanja navedene priče, oškodovanka pa ni imela razloga, niti dolžnosti, da to stori ona. Zato so tovrstni očitki pritožbe odveč.
Ker udeleženec, ki ni vložil ugovora, s pritožbo ne more izpodbijati sklepa v tistem delu, ki ni bil bil izpodbijan z ugovorom, je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrglo.
ZIZ člen 192, 192/2, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izpolnitev obveznosti - izselitev iz stanovanja - izpraznitev in izročitev stanovanja - izročitev ključev - posredna posest - ogled stanovanja - prijava stalnega prebivališča - zavrnitev dokaznega predloga
Upnik bi moral predlog za izvršbo vložiti zoper tiste osebe, ki dejansko bivajo v nepremičnini, v primeru, če bi mu dolžnica stanovanje prazno svojih stvari in oseb že izročila v neposredno posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086816
OZ člen 33, 33/5, 247, 249. ZPP člen 2, 7.
prodajna pogodba – najemna pogodba – pogodbeni namen – narava posla – rok sklenitve pogodbe – prejem donacije – upravičen razlog za zavrnitev sklenitve pogodbe – predpogodba – odstop od predpogodbe – pogodbena kazen – trditvena podlaga – prekoračenje trditvene podlage – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar rok sklenitve prodajne pogodbe ni dogovorjen, ga je treba določiti ob upoštevanju narave posla in konkretnih okoliščin. Ker sta bili tako tožnica kot posredniška agencija seznanjeni s finančno situacijo toženke ter okoliščinami v zvezi s pridobitvijo donacije, ter s tem, da bo šele s prejemom donacije omogočen nakup stanovanja, točen datum prejema donacije pa ni bil znan, je obveznost toženke skleniti prodajno pogodbo nastala s prejemom donacije.
Pogodbeno kazen je mogoče zahtevati, če je bila pravica zahtevati sklenitev pogodbe veljavno dogovorjena, ter je zahteva za plačilo pogodbene kazni posledica kršitve pogodbene obveznosti druge stranke, ki izvira iz njene sfere. Tožnica je sklenitev prodajne pogodbe zahtevala preden je toženka prejela donacijo in s tem preden je obveznost sploh nastala. Ker je toženka sklenitev pogodbe upravičeno zavrnila, niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni.
Ker je neizpolnitev predpogodbe posledica samovoljnega odstopa toženke, je tudi zahtevek z naslova pogodbene odškodninske odgovornosti neutemeljen.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev – prerekane terjatve – preizkus razlogov za prerekanje – obstoj prerekane terjatve – tožba za ugotovitev obstoja terjatve
Sodišče v stečajnem postopku ne odloča o obstoju prerekane terjatve in ločitvene pravice, temveč zgolj ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane in katere prerekane.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086091
OZ člen 832.
pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odstop od pogodbe – odpovedni rok – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – skrajšanje odpovednega roka – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.