postopek osebnega stečaja - ugovor o prerekanju terjatev - dolžnik - pritožba zoper sklep o preizkusu terjatev - nedopustnost pritožbe
Upnik ali dolžnik mora v primeru nameravanega prerekanja terjatve (drugemu) upniku odreagirati pravočasno že v prvotni fazi postopka preizkusa terjatev z vložitvijo ugovora o prerekanju terjatev iz (dodatnega) osnovnega seznama preizkušenih terjatev in ne šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev. Upnik ali stečajni dolžnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, torej nima pravice do prerekanja terjatev upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
Pritožnica ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dodatnemu seznamu preizkušenih terjatev (ki je bil po podatkih spisa objavljen na spletnih straneh AJPES 14. 7. 2016) iz 62. člena ZFPPIPP (da upnikove pravočasno prijavljene terjatve seznam ne vsebuje oziroma so podatki o njej nepravilni), niti ugovora o prerekanju terjatev drugih upnikov po 63. členu ZFPIPP, niti ni navedla, da je ugovor o prerekanju terjatev vložila sama, s katerimi bi izpodbijala pravilnost izdanega sklepa, zato je treba njeno pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev zgolj z njenim prerekanjem terjatev drugih upnikov kot nedovoljeno zavreči.
ZZK-1 člen 86, 87, 88.. ZIZ člen 46, 46/1, 170.. SPZ člen 143.
zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti - zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - prisilna hipoteka
Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno uporabilo določbe 86. člena in naslednjih ZZK-1, ki se nanašajo na zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke po uradni dolžnosti. Gre za prisilno hipoteko (glej še 143. člen SPZ), za katero soglasje lastnika nepremičnine (dolžnika v postopku izvršbe) ni potrebno.
Ker je lastnik gostinskega lokala tožeča stranka in ne tožena, je pravilna tudi odločitev o zahtevku po nasprotni tožbi. Tožena stranka namreč ni lastnica sporne nepremičnine, zato od tožeče ne more zahtevati ne izročitve nepremičnine v posest niti plačila uporabnine.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v posledici izvršljive sodne odločbe, na podlagi katere je toženka pridobila pravico do posesti v drugi pravdi, tožničina pravica do posestnega varstva ugasnila in da zato navkljub toženkini samovolji tožnici v konkretni dejanski situaciji pravica do posestnega varstva ne pripada. Odločilno namreč je, da se sodno varstvo posesti daje glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri čemer zakon jasno določa, da se pri tem ne upošteva pravica do posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023545
KZ-1 člen 57, 57/2, 191, 191/1. ZKP člen 370, 370/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - obstoj znakov kaznivega dejanja - graja dokazne ocene
Ravnanja obdolženca, ki so jih opisale priče in njegova osebnostna motnja, ki jo je opisala in razložila izvedenka, so pri oškodovanki zagotovo že veliko pred inkriminiranimi ravnanji obdolženca porušila njune normalne medosebne odnose, kot to navaja pritožba. Zaradi opisanih obdolženčevih ravnanj oškodovanka že dolgo časa z obdolžencem ni govorila, ga ni pozdravljala in mu ni kuhala. Vendar pa obdolženčevega ravnanja ni moč oceniti le kot neetično in nepravilno, kot to skuša prepričati pritožba, ampak imajo njegova ravnanja vse zakonske znake očitanega mu kaznivega dejanja. Sodišče je to dejstvo pravilno ugotovilo in tudi obrazložilo, da je obdolženec oškodovanko s kričanjem nad njo, žalitvami in zmerjanjem ter fizičnim obračunavanjem, spravljal v podrejen položaj, zaradi česar je bila, kot je sodišče opisalo samo, vznemirjena in prestrašena.
ZZK-1 člen 86, 87, 87/2, 88, 90, 90/1, 124.. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 132/1-1.. ZIZ člen 194.
zaznamba izvršbe - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe in hipoteke - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe - pridobitev ločitvene pravice
Konkretnemu sklepu izvršilnega sodišča ni mogoče odrekati pomena listine, ki je lahko podlaga za predlagani vpis v smislu določbe 90. člena ZZK-1. Ker je s sklepom na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP postopek ustavljen in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi neobstoja ločitvene pravice, je zemljiškoknjižno sodišče ravnalo prav, ko je dovolilo predlagani izbris zaznambe izvršbe. Glede na navedeno ne more biti vprašljiv niti izbris hipoteke, vpisane v korist pritožnika, ki je bil upnik v izvršilnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0086091
OZ člen 832.
pogodba o opravljanju odvetniških storitev – odstop od pogodbe – odpovedni rok – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – skrajšanje odpovednega roka – kršitev pogodbe – neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti
Ob ugotovitvi, da tožeča stranka določil pogodbe ni izpolnjevala oziroma jih ni izpolnjevala korektno, je zaključek sodišča, da to predstavlja dovolj resen vzrok za odpoved pogodbe brez odpovednega roka, pravilen.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 324, 324/4, 338, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 26, 26/1. ZGO-1 člen 50, 50/5, 50/6, 50a. ZUreP-1 člen 81. OZ člen 168.
pomanjkljivo povzemanje trditev – sklepčnost tožbe- sprememba tožbe – nova dejstva in dokazi – odškodninska odgovornost oblastnih organov – občina – protipravnost ravnanja – nezakonit Odlok – vzročna zveza – navadna škoda – izgubljeni dobiček – neprerekane trditve – dokazna ocena – verodostojnost priče
Očitek, da je sodišče prve stopnje pomanjkljivo povzelo trditve pravdnih strank, sam po sebi ne pomeni kršitve, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.
Protipravno ravnanje ni le zavestna napačna uporaba pravnih pravil, ampak to lahko pomeni vsako zavestno ravnanje organa, ki odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti. Razlaga pojma „opustitev potrebne skrbnosti“ pa, kljub drugačnemu pritožbenemu naziranju, v obravnavanem primeru predstavlja merilo tako za presojo krivde, kot za presojo protipravnosti ravnanja.
Sami stroški tožeči stranki res niso nastali zaradi ravnanja tožene stranke, so pa zaradi njenega ravnanja postali nesmiselni oziroma nepotrebni. Z drugimi besedami, njeno ravnanje je povzročilo, da so stroški, ki so zaradi izvedbe načrtovanega projekta že nastali, postali škoda tožeče stranke.
Iz podatkov v spisu izhaja le, da sta projektant in tožeča stranka večkrat poslovno sodelovala, da je projektant tožeči stranki predlagal nakup spornih nepremičnin in da je pozneje eno od njih od nje odkupil po enaki ceni, kot jo je za nakup plačala sama. Nič od navedenega po oceni višjega sodišča ne kaže na to, da bi bil projektant v tolikšni meri zainteresiran za uspeh tožeče stranke v pravdi, da bi bil za to pripravljen storiti kaznivo dejanje krive izpovedbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082771
OZ člen 766. ZPP člen 7, 8, 212, 286, 337. ZOdvT člen 17, 17/2.
mandatna pogodba – plačilo odvetniških stroškov – dogovor o višjem plačilu za opravljeno delo – dokazno breme – prekluzija
Sodišče v pravdnem postopku sodi skladno z razpravnim načelom v okviru dejstev, ki jih navedejo stranke v svoji trditveni podlagi in na podlagi predloženih (in izvedenih) dokazov. Dolžnost strank torej je, da navajajo dejstva in predlagajo dokaze, kar morajo storiti pravočasno.
Sodišče je glede vprašanja upravičenosti plačila za tožnikovo delo utemeljeno izhajalo iz takrat veljavnega ZOdv. Ta je odvetniku omogočal višje plačilo za opravljeno delo, kakor mu gre po odvetniški tarifi, če se je o tem pisno dogovoril s stranko.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - rok za preklic
20. 1. 2017 je bil zadnji dan, ko bi sodišče prve stopnje lahko pogojno obsodbo preklicalo. Drugi odstavek 62. člena KZ-1 namreč določa, da se sme pogojna obsodba preklicati v preizkusni dobi, najpozneje pa v enem letu po preteku preizkusne dobe. Sodba Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 20. 1. 2014 je postala pravnomočna isti dan. Določena preizkusna doba dveh let je tako iztekla 20. 1. 2016, ko bi sodišče še lahko preklicalo pogojno obsodbo. Dodatni enoletni rok, ko bi sodišče lahko najpozneje preklicalo pogojno obsodbo, pa je bil 20. 1. 2017. Sodišče prve stopnje je zato v izpodbijanem sklepu pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi (četrti odstavek 506. člena ZKP).
V tem kontekstu so torej relevantne trditve tožeče stranke, da so bili posojilojemalci v času sklenitve posojilnih pogodb oz. aneksov insolventni oz. plačilno nesposobni. Ker se v tem postopku ne odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka nad posojilojemalkami je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno očitalo, da bi morala točno zatrditi, kdaj je katera od posojilojemalk postala nelikvidna oziroma plačilno nesposobna. Tožeča stranka se je v zvezi s finančnim položajem posojilojemalk sklicevala na ugotovitve posebne revizije pooblaščene revizorke z dne 14. 10. 2013. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je temu dokazu, zaradi zapisa revizorke v uvodu odreklo kakršnokoli dokazno vrednost, hkrati pa zavrnilo druge dokazne predloge tožeče stranke za dokazovanje zatrjevanega (slabega) finančnega stanja posojilojemalk. Tožeča stranka je namreč predlagala tudi dokaz s postavitvijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, s pomočjo katerega se bo ugotavljalo finančno stanje posojilojemalk v času sklepanja posojilnih pogodb oziroma aneksov, ki ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo kot informativni dokaz, s čimer je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker se je z razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožeča stranka lahko seznanila šele z izpodbijano sodbo, je pritožbeno grajanje
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organi vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (2. odstavek 263. člena ZGD-1). Na toženi stranki, ki se želi ekskulpirati, je torej, da v nadaljevanju tega postopka trdi in dokaže, da je pri sklenitvi navedenih pogodb in aneksov, glede na ugotovljen finančni položaj posojilojemalk, ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na toženi stranki je torej trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je v konkretni situaciji ravnala v skladu z načelom razumne poslovne presoje.
Ker tožnica zoper toženki ni uveljavljala solidarnega plačila, ampak je zoper vsako od njiju postavila (ločen) poseben zahtevek, prvo toženka upravičeno navaja, da jima je sodišče prve stopnje neutemeljeno v solidarno plačilo naložilo tožničine pravdne stroške.
načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - preštevilčenje parcel - delitev solastnine - istovetnost nepremičnine
Res je, da zahteva po ujemanju identifikacijskih znakov iz 31. člena ZZK-1 ni absolutna. Ne gre tako daleč, da bi bil onemogočen vpis v primeru, če se po izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila katastrski podatki, ki jih sodišče poočiti po uradni dolžnosti, spremenijo. Sodišče mora v takem primeru preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino, to je, ali se je morda nepremičnina, označena v listini, ki je priložena predlogu za vpis, po izdaji te listine zgolj preštevilčila oziroma označila z novim identifikatorjem. Vendar v predmetni zadevi ne gre za tak primer.
Po eni strani za to, ker zaradi delitve solastnine in preoblikovanja le te v etažno s sporazumom solastnikov ne gre le za preštevilčenje oziroma spremembo katastrskih podatkov, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Zaradi navedenega preoblikovanja v konkretni zadevi, z vidika preizkusa v zemljiškoknjižnem postopku, že po sami naravi stvari ni moč govoriti o istovetnosti nepremičnine.
Po drugi strani pa zato, ker v konkretni zadevi ne gre za spremembo, do katere bi prišlo po izdaji listine, ki je podlaga za vpis, oziroma za spremembo, na katero se predlagatelj ne bi mogel odzvati v pravdnem postopku, iz katerega listina izvira, z ustrezno spremembo tožbenega zahtevka.
vznemirjanje lastninske pravice - posegi v zasebno zemljišče z namenom ureditve javne ceste - kategorizacija cest - protipravnost posega upravitelja cest
Glede na ustaljeno sodno prakso Ustavnega sodišča RS in Vrhovnega sodišča RS je kategorizacija cest brez predhodne pridobitve lastninske pravice protipravna in protiustavna, zato se tožena stranke ne more braniti z argumentom, da je kot upraviteljica javnih cest in poti dolžna skrbeti za prevoznost in vzdrževanje javnih cest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086816
OZ člen 33, 33/5, 247, 249. ZPP člen 2, 7.
prodajna pogodba – najemna pogodba – pogodbeni namen – narava posla – rok sklenitve pogodbe – prejem donacije – upravičen razlog za zavrnitev sklenitve pogodbe – predpogodba – odstop od predpogodbe – pogodbena kazen – trditvena podlaga – prekoračenje trditvene podlage – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar rok sklenitve prodajne pogodbe ni dogovorjen, ga je treba določiti ob upoštevanju narave posla in konkretnih okoliščin. Ker sta bili tako tožnica kot posredniška agencija seznanjeni s finančno situacijo toženke ter okoliščinami v zvezi s pridobitvijo donacije, ter s tem, da bo šele s prejemom donacije omogočen nakup stanovanja, točen datum prejema donacije pa ni bil znan, je obveznost toženke skleniti prodajno pogodbo nastala s prejemom donacije.
Pogodbeno kazen je mogoče zahtevati, če je bila pravica zahtevati sklenitev pogodbe veljavno dogovorjena, ter je zahteva za plačilo pogodbene kazni posledica kršitve pogodbene obveznosti druge stranke, ki izvira iz njene sfere. Tožnica je sklenitev prodajne pogodbe zahtevala preden je toženka prejela donacijo in s tem preden je obveznost sploh nastala. Ker je toženka sklenitev pogodbe upravičeno zavrnila, niso izpolnjeni pogoji za uveljavljanje pogodbene kazni.
Ker je neizpolnitev predpogodbe posledica samovoljnega odstopa toženke, je tudi zahtevek z naslova pogodbene odškodninske odgovornosti neutemeljen.
sklep o preizkusu terjatev – preizkus terjatev – prerekane terjatve – preizkus razlogov za prerekanje – obstoj prerekane terjatve – tožba za ugotovitev obstoja terjatve
Sodišče v stečajnem postopku ne odloča o obstoju prerekane terjatve in ločitvene pravice, temveč zgolj ugotovi, katere terjatve so dokončno priznane in katere prerekane.
Kot izhaja iz izreka napadene sodbe je sodišče prve stopnje sledilo opisu dejanj po obtožnem predlogu in njenih modifikacijah, ni pa sledilo pravni opredelitvi kaznivega dejanja pod točko 1.a) kot ta izhaja iz modificiranega obtožnega predloga z dne 19.7.2016, ampak je obdolženca pod točko I.a.) spoznalo za krivega kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1, s tem pa ravnalo v škodo obdolženca. S takšno pravno opredelitvijo ravnanja obdolženca, je prekoračilo obtožbo in storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085601
ZPP člen 5, 115, 183, 185, 185/1, 258, 258/2, 261, 261/2, 280, 280/2, 286a. OZ člen 168, 168/3, 587.
preložitev naroka – vabilo stranki na zaslišanje – vabilo stranki preko pooblaščenca – načelo kontradiktornosti – sprememba tožbe – zaslišanje le ene stranke – pravočasno vlaganje vlog – določitev roka za vložitev vloge – najemna pogodba – neplačevanje najemnine – pravno priznana škoda – izgubljeni dobiček – utemeljeno pričakovanje dobička – nesklepčnost – nasprotna tožba – nasprotje med razlogi sodbe in izrekom
Sodišče je z dopisom pozivalo pooblaščenca tožene stranke, da vabilo na zaslišanje vroči zakonitemu zastopniku tožene stranke in zagotovi njegovo navzočnost na naroku. Navedeni dopis je bil pooblaščencu tožene stranke vročen 25. 9. 2015. Tak način vročanja vabila stranki na zaslišanje je skladen z drugim odstavkom 261. člena ZPP.
Predlog za preložitev naroka, ki ga je tožena stranka podala že drugič v postopku, je bil podan zgolj dva dni pred razpisanim narokom, pri čemer je bilo glavno dokazilo, ki naj bi upravičevalo izostanek zakonitega zastopnika tožene stranke v angleškem jeziku.
Pri vabljenju stranke na zaslišanje ni treba spoštovati roka za pripravo na narok (15 dni – drugi odstavek 280. člena ZPP), saj se stranki, ki nastopa kot dokazno sredstvo, ni treba pripravljati na zaslišanje, saj na zaslišanju ne daje procesnih izjav volje, temveč le izjave vednosti o spornih dejstvih.
V konkretnem primeru škoda zaradi izgubljenega dobička iz naslova oddajanja fasadnih površin ni dobiček, ki bi ga lahko tožena stranka utemeljeno pričakovala. Izgubljeni dobiček iz naslova nedovoljenega oddajanja, pa ne more biti pravno priznana škoda, saj ne gre za dobiček, ki ga je bila tožena stranka upravičena pričakovati.
Ker šele trditve o prihodkih na eni in o dohodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička, je sodišče prve stopnje pravilno zaradi pomanjkljive trditvene podlage zavrnilo dokaze, ki jih je tožena stranka predlagala v dokaz nastanku izgubljenega dobička ter zaključilo, da pobotni ugovor zaradi neizkazanosti obstoja škode ni utemeljen.