ZJU člen 94, 149, 149/1, 149/1-3.. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 179, 179/1.
premestitev zaradi delovnih potreb - javni uslužbenec - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu
Po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU se zaradi delovnih potreb javni uslužbenec premesti na delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Čeprav so zgolj delovne potrebe dopustna podlaga premestitve, v tovrstnih sporih ni relevantna presoja o tem, ali se je premestitev pokazala kot smotrna ali ne. Ključne so okoliščine v času premestitve, ne pa kasnejše spremembe delovnega procesa, ki so privedle do premestitve tožnice nazaj k toženi stranki, zaradi česar pa izpodbijana premestitev ni bila nedopustna oziroma nezakonita.
Ni nujno, da je podlaga za odškodninsko obveznost le trpinčenje, ki traja daljše obdobje. V skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDR je trpinčenje na delovnem mestu vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Bistveno je, da se takšno ravnanje oziroma vedenje ponavlja, saj na primer pri enkratnem žaljivem oziroma očitno negativnem ravnanju o trpinčenju (kot ga je opredeljeval četrti odstavek 6.a člena ZDR) ni mogoče govoriti. Po prvem odstavku 45. člena ZDR je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0007061
KZ-1 člen 73. ZKP člen 220, 498, 498a, 502, 502a, 502b, 502c, 502č, 502d, 502e.
zaseg denarja - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Dejstvo, da je bil denar zasežen ob hišni preiskavi ne pomeni, da ni treba postopati po določbah ZKP, ki govorijo o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi (502. člen ZKP do 502.e člen ZKP), saj ne spada med predmete, ki se (začasno) zasežejo na podlagi 220. člena ZKP, ko se po končanem postopku smejo ali morajo odvzeti (73. člen KZ-1) oz. za predmete, ki se vzamejo na podlagi 498. in 498.a člena ZKP.
neizrabljen tedenski počitek - misija - tujina - vojska - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnik (ki je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije v tujino) je bil tako kot vsak delavec upravičen do tedenskega počitka. Če mu tožena stranka izrabe ni omogočila, mu je dolžna izplačati nadomestilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103.. ZZRZI člen 37, 37/2, 40, 40/1, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - III. kategorija invalidnosti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila vse zakonske zahteve 40. člena ZZRZI. Tožena stranka tožniku ni mogla ponuditi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na drugem ustreznem delu, ki bi ustrezali tožnikovi strokovni izobrazbi, usposobljenosti delovnim izkušnjam, saj takšnega delovnega mesta ni imela, prav tako mu ni mogla najti službe pri drugih delodajalcih, zato mu je zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
prekluzija – navajanje novih dejstev po prvem naroku – opravičljive okoliščine - krivdno ravnanje stranke pri navajanju novih dejstev – nova dejstva po izdelavi izvedenskega mnenja – izvedensko mnenje
Sistem prekluzije je vgrajen v pravdni postopek zaradi učinkovitega sodnega varstva, da se preprečijo zlorabe pravic, ki jih imajo pravdne stranke po ZPP, predvsem pa, da se zagotovi racionalizacija in pospešitev postopka.
V konkretnem primeru je toženec šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ki je bilo izdelano po prvem naroku, ugotovil in zatrjeval, da je neprimerno pritrjena zaščitna mreža na avtocesti lahko (so)vzrok za škodni dogodek, sodišče pa tega dejstev pri odločitvi ni upoštevalo, ker je štelo, da je toženec navedbe glede tega dejstva dal prepozno (prekluzija), ker bi lahko že pred prvim narokom predvidel obstoj tega dejstva. Takšno stališče sodišča prve stopnje je prestrogo ter v nasprotju z namenom in cilji, zaradi katerih je sistem prekluzij vključen v pravdni postopek.
Za odločitev o vtoževani razliki v plači in o višini odpravnine (osnova za odmero odpravnine je namreč predpisana kot povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) je bilo ključno le vprašanje, do katere plače je bil tožnik upravičen v vtoževanem obdobju (od maja 2010 do 19. 4. 2015). In sicer, ali je bil upravičen do plače v višini, kot je bila določena v navedeni, edini pisno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi med strankama z dne 1. 10. 2008, za kar se je zavzemal tožnik, ali pa je bil tožnik upravičen do nižje plače v višini po ustni pogodbi o zaposlitvi, ki naj bi bila sklenjena v začetku leta 2009, za kar se vseskozi zavzema toženec. Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno priznalo vtoževano razliko v plači po pisno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa je pravilno odmerilo vtoževano odpravnino.
maksimalna hipoteka – poplačilo iz hipoteke – hipotekarna tožba – zavarovanje denarne terjatve – stranski intervenient – intervencijski učinek – obvestitev drugega o pravdi
Pri hipotekarni tožbi je potrebno tožbeni zahtevek postaviti tako, da je toženec dolžan priznati, da je tožnik upravičen zahtevati poplačilo svoje terjatve iz zastavljene nepremičnine in dopustiti poplačilo z izvršbo na nepremičnino.
solastnina – oddaja stvari v solastnini tretjim – solastnikovo nasprotovanje oddaji solastne stvari tretjim – neuporaba solastnine s strani solastnikov – posel rednega upravljanja
Glede na veljavno zakonsko ureditev ni pravne podlage, da bi sodišče lahko štelo oddajo solastne stvari v najem tretjim, kot posel rednega upravljanja, zato imata udeleženki kot solastnici upravičenja iz 66. člena SPZ, lahko pa tudi predlagata delitev stvari (70. člen SPZ).
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - materialni položaj stranke in njenih družinskih članov
Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke, to so tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti.
Ker predlagateljica ni navedla nobenega relevantnega razloga, da bi ji vpogled v spis lahko kakorkoli koristil pri uveljavljanju njene predkupne pravice na podlagi določb ZKZ za nakup spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje njen predlog za pregled pravdnega spisa utemeljeno zavrnilo.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 65, 66, 68.. ZDSS-1 člen 58, 58/1.
invalidska pokojnina - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Razvrstitev v posamezno kategorijo invalidnosti ni pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vendar je pomembno dejstvo, na podlagi katerega se določene pravice zavarovancu priznajo ali ne priznajo. Po mnenju pritožbenega sodišča obstoja, v takšnih primerih, ko se sama pravica prizna ali ne prizna, pravna korist in pravni interes za to, da se ugotovi tudi določeno pravno dejstvo. Pri ugotovitvi kategorije invalidnosti gre za ugotovitev posameznega materialno-pravnega upravičenja. Invalidnost je pogoj za pridobitev določenih zakonskih pravic, ne le s področja invalidskega zavarovanja, temveč tudi pravic na drugih področjih. Enako velja tudi za vzrok invalidnosti, saj je ta pomemben za odmero same dajatve.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - denarno nadomestilo - nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela - 3-letni zastaralni rok - petletni zastaralni rok
V primeru pravice do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja je treba, skladno z določbo 347. člena OZ, upoštevati triletni zastaralni rok in ne petletni zastaralni rok, ki velja v primeru zahtevkov iz naslova plač oziroma nadomestil plač kot terjatev iz delovnega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00000151
URS člen 34, 35. OZ člen 131. ZKP člen 100, 100/1, 101, 102.
javnopravna obveznost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - povzročitelj zatrjevane škode - pravdni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - neuspešna izvršba - pravica do povračila škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - varstvo osebnostnih pravic
Tožnik je poznal storilca domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije in je lahko uveljavljal civilnopravno varstvo svojih pravic. Zoper B. B. je (že od leta 2009) razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Zaradi opustitve preiskave domnevnega kaznivega dejanja ni bil kršen postopkovni vidik človekovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS.
URS člen 2, 15, 155. ZOZP člen 18. ZPIZ-2 člen 190a, 193.
prepoved retroaktivne veljave pravnih aktov - načelo zaupanja v pravo - povrnitev škode od zavarovalnice - avtomobilsko zavarovanje - izplačila iz naslova delne invalidnosti
Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanja (ZPIZ-2B), ki je pričel veljati 1. 1. 2016, je prišlo do spremembe, ki v skladu z (dodanim) 190.a členom, daje zavodu upravičenje, da zahteva povrnitev povzročene škode od zavarovalnice, pri kateri ima tisti, ki je s prometnim sredstvom povzročil invalidnost, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovane osebe, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, ne glede na omejitve v zakonu, ki ureja obvezno zavarovanje v prometu. Hkrati je bil spremenjen tudi drugi odstavek 193. člena glede obsega povrnitve odškodnine, ki jo ima zavod pravico zahtevati.
Za obravnavani primer ni dvoma, da so obveznosti, ki so predmet tožbenega zahtevka, nastale in zapadle pred uveljavitvijo ZPIZ-2B, toženka pa pred uveljavitvijo ZPIZ-2B tudi ni bila zavezanec za njihovo plačilo. Temu ustrezno in glede na vse obrazloženo, bi z uporabo določb 190.a in 193. člena iz novele ZPIZ-B2 prišlo do nedopustnega posega v ustavno načelo varstva in zaupanja v pravo. Spremenjene določbe posegajo v obveznosti toženke in jih povečujejo, česar toženka pred uveljavitvijo (te) spremembe, sploh glede na ustaljeno sodno prakso, ni mogla pričakovati. Zato sprememba na pravnem področju (ko je zakonodajalec, z učinkom od 1. 1. 2016, povsem na novo uredil družbeno razmerje), ni bila predvidljiva in toženka s spremembo ni mogla vnaprej računati. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek na povračilo izplačanih nadomestil za delno invalidnost za leti 2013 in 2014 zavrnilo, je zato materialnopravno pravilna.
Sodišče prve stopnje se v sodbi podrobneje ni opredelilo do izpovedbe toženca, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ta opustitev bi bila odločilna, če bi bilo za odločitev pomembno, ali je posojilna pogodba med pravdnima strankama nična. To dejstvo pa ni odločilno, ker je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da tožnik ni izročil tožencu denarnega zneska v višini 7.000,00 EUR, kot je to določeno v kreditni pogodbi.
Na podlagi zdravstvenega stanja in izkazane dokumentacije za relevantno obdobje, ne invalidska komisija druge stopnje in ne izvedenski organ pri tožniku nista mogla ugotoviti popolne nezmožnosti za delo. Ker se novejši izvidi, v kolikor bo tožnik opravil dodatne preiskave, lahko upoštevajo le pri priznavanju pravic v novem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, zavrnilo.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 5, 6, 24, 24/1, 33, 33/1, 94, 94/5, 154.. ZUP člen 5.. KZ-1 člen 99, 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker naj bi huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je imela vse znake kaznivega dejanja. Očitala ji je, da je v sporno odločbo o odmeri komunalnega prispevka investitorja vpisala lažne podatke, da se z investicijo neto tlorisna površina objekta ni povečala, čeprav je vedela, da se bo povečala vsaj za 1.138,65 m2, da bi morala ta podatek vnesti v odločbo in na podlagi tega podatka odločiti o obveznosti investitorja za plačilo komunalnega prispevka. Tožnica je storila očitano kršitev. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, in da je ta kršitev imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 257. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (prvi odstavek 259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZUstS člen 44.. ZDR-1 člen 74, 74/2, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/2, 91/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravnina
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito.
Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.