Na podlagi zdravstvenega stanja in izkazane dokumentacije za relevantno obdobje, ne invalidska komisija druge stopnje in ne izvedenski organ pri tožniku nista mogla ugotoviti popolne nezmožnosti za delo. Ker se novejši izvidi, v kolikor bo tožnik opravil dodatne preiskave, lahko upoštevajo le pri priznavanju pravic v novem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno tožnikov tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti na podlagi prve alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, zavrnilo.
neizrabljen tedenski počitek - misija - tujina - vojska - denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Tožnik (ki je bil napoten na opravljanje nalog izven države v okviru mirovne misije v tujino) je bil tako kot vsak delavec upravičen do tedenskega počitka. Če mu tožena stranka izrabe ni omogočila, mu je dolžna izplačati nadomestilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00000151
URS člen 34, 35. OZ člen 131. ZKP člen 100, 100/1, 101, 102.
javnopravna obveznost - odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo policije - opustitev dolžne preiskave domnevnega kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek - uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - povzročitelj zatrjevane škode - pravdni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - neuspešna izvršba - pravica do povračila škode - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - varstvo osebnostnih pravic
Tožnik je poznal storilca domnevnega kaznivega dejanja poslovne goljufije in je lahko uveljavljal civilnopravno varstvo svojih pravic. Zoper B. B. je (že od leta 2009) razpolagal s pravnomočnim sklepom o izvršbi. Zaradi opustitve preiskave domnevnega kaznivega dejanja ni bil kršen postopkovni vidik človekovih pravic iz 34. in 35. člena Ustave RS.
Tožnik se v sporazumu o prenehanju pogodbe o zaposlitvi ni mogel veljavno odpovedati vtoževanemu regresu za letni dopust niti vtoževanim razlikam v plači, ki so mu bile od plače odtegnjene brez njegovega pisnega soglasja, kot to zahteva drugi odstavek 136. člena ZDR-1.
ZUNEO člen 5, 5/1.. ZDR člen 6a, 45, 45/1, 45/2, 45/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nepremoženjska škoda - nadlegovanje
Ugotovljena ravnanja tožene stranke (ponudba za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu vzgojiteljica z dne 22. 9. 2011; omenjanje tožničinega imena v dopisu tedanje predsednice sveta zavoda,...) niso imela elementov trpinčenja na delovnem mestu ali kršitve obveznosti varovanja tožničine osebnosti, oziroma ni šlo za nedopustna ravnanja, zaradi katerih bi bila tožnica upravičena do denarne odškodnine iz naslova zatrjevane nepremoženjske škode.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - učitelj
Tožnik (učitelj) je učenca udaril po roki, kar predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1, prepovedi škodljivega ravnanja iz 37. člena ZDR-1 in obveznosti zagotoviti varno in spodbudno učno okolje iz 2.a člena ZOFVI.
Izjava tožnika, da bo učenki zavil vrat, če ne bo tiho, četudi ni resno mislil oziroma, je bila izrečena kot odziv na ravnanje učenke, ni dopustna. Tožnik je bil kot učitelj zavezan spoštovati otrokove in človekove pravice in temeljne svoboščine ter prispevati k varnemu in spodbudnemu učnemu okolju (2. in 2.a člen ZOFVI).
starostna pokojnina - zavrženje tožbe - nova zahteva
Novo zahtevo za priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine je tožnik vložil že 12. 2. 2016, torej še pred izdajo drugostopenjske odločbe z dne 16. 3. 2016, ob odločanju toženca o tej ponovni zahtevi pa je bila pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine že dokončno in pravnomočno zavrnjena. Zahteva se na podlagi 1. točke 4. odstavka 129. člena ZUP zavrže tako v primeru, ko se o isti upravni zadevi že vodi upravni postopek, kot če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje ni spremenilo. To pa pomeni, da pogoji za ponovno vsebinsko odločanje o sorazmernem delu starostne pokojnine na podlagi zahteve z dne 12. 2. 2016 niso izpolnjeni in je bila ponovna zahteva zakonito zavržena.
ZPP člen 339, 339/2. OZ člen 14, 39, 82, 82/2, 336, 336/1, 349, 1012. ZOR člen 1087.
določna opredelitev pritožbenih razlogov - pravna narava garancijske izjave - uporaba prava - pristna listina
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se pritožba ne more opredeliti ali je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8.točki drugega odstavka 339.člena ZPP ali po 14.točki drugega odstavka 339.člena ZPP in očitno odločitev prepušča pritožbenemu sodišču.
Pritožbeno sodišče ni tisto, ki bi smelo opraviti izbiro med morebitno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 8. točki in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, dolžnost pritožnika pa je, da pritožbena grajanja vsebinsko določno opredeli in glede na to določno pojasni, katera bistvena kršitev določb pravdnega postopka je bila storjena, saj sicer gre za pavšalne pritožbene očitke, do katerih se pritožbeno sodišče ne more opredeliti.
V pravni teoriji ni dvoma, da garancijske zaveze, ki so v vsem podobne bančnim garancijam, smejo izdajati tudi nebančne organizacije in so dejansko v poslovnem življenju že uveljavljene. Bančne garancije niso namreč poseben tip garancijskih obveznosti in predstavljajo pravni institut, ki se kot generični pojem uporablja tudi za razna jamstva tretjih oseb.
Ker ob upoštevanju načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (3. člen OZ) in dejstva, da so bančne garancije generični pojem, ni zadržkov, da smejo garancije z značilnostmi neodvisne garancije izdajati tudi nebančne organizacije, je smela garancijsko izjavo izdati tudi tožena stranka kot gospodarska družba.
Tipična izpolnitev pri garancijah je izpolnitev garanta in ker je tožena stranka garant, potem je treba za presojo spornega razmerja uporabiti slovensko pravo: tožena stranka ima sedež v Republiki Sloveniji.
Pristna listina je listina, kadar resnično izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik.
Ker garancijska izjava po izvedenih dokazih izvira od osebe, ki je na njej označena kot podpisnik in na podlagi, ki ne vsebuje nobenih sledi naknadnega prirejanja oblike in vsebine, je povsem pravilen zaključek sodišča prve stopnje da je garancijska izjava pristna.
Ni ugotovljeno, da bi pri tožnici prišlo do takšnih sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ne bi bilo mogoče odvrniti z zdravljenjem ali z ukrepi medicinske rehabilitacije oziroma, da bi spremembe v zdravstvenem stanju bile takšne, da bi pri tožnici zmanjšale zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma poklicnega napredovanja. Zato tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
zahteva za sodno varstvo - umik zahteve za sodno varstvo - domneva umika zahteve za sodno varstvo - odločba Ustavnega sodišča - razveljavitev zakonske določbe
Ker temelji sklep sodišča prve stopnje na tretjem odstavku 61. člena ZP-1, ki ga je Ustavno sodišče RS razveljavilo, ga je višje sodišče po uradni dolžnosti spremenilo z odločitvijo, da se zahteva za sodno varstvo ne zavrže.
povrnitev nepremoženjske škode - poseg v čast in dobro ime - nedopusten poseg v čast in dobro ime - presoja žaljivosti - namen zaničevanja - presežena meja sprejemljive kritike - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - stopnja in trajanje telesnih in duševnih bolečin
Nedopustne so žaljive ocene, za katere ni več mogoče reči, da so usmerjene v predmet javne razprave, ampak predstavljajo diskvalifikacijo, ponižanje osebe. Izraz gnili človeški izmeček je v izpodbijani sodbi pravilno ocenjen kot tak. Ni mogoče reči, da je toženec z uporabo izraza, ki odvzema osebi vrednost, ki ji gre kot človeku, še ostal v mejah kritike tožnikovega ravnanja. Žaljivka je bila naslovljena na tožnika kot osebo.
Pri tožnici ni prišlo do izgube delazmožnosti, zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine ni utemeljen.
ZUstS člen 44.. ZDR-1 člen 74, 74/2, 88, 88/4, 89, 89/1, 89/1-1, 91, 91/2, 91/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ustavna odločba - odpravnina
Sodišče prve stopnje je najmanj preuranjeno, brez uporabe določil ZPP o osebnem vročanju, sprejelo stališče o pravilni vročitvi odpovedi s ponudbo nove in o prepoznem sprejemu ponujene pogodbe o zaposlitvi ter posledično o tem, da naj bi tožniku delovno razmerje pri toženi stranki 6. 8. 2014 prenehalo zakonito.
Če je odpoved napačno vročena, ima to v praksi največkrat za posledico presojo, ali je tožba vložena prepozno, torej po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 200. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98.. ZDR člen 96, 96/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust
Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja tudi sprememba organizacije dela na način, da delodajalec delovne naloge odpuščenega delavca odda zunanjemu izvajalcu.
ZDR-1 v 98. členu določa, kdaj gre za t. i. kolektivni odpust. Za ugotavljanje večjega števila delavcev je v tem členu določen le en kriterij, tj. da zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postane nepotrebno delo najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev (tak delodajalec je tožena stranka). V prejšnjem ZDR sta bila za ugotavljanje večjega števila delavcev določena dva kriterija. Prvi je bil urejen v prvem odstavku 96. člena ZDR in je bil enak sedaj veljavnemu kriteriju iz 98. člena ZDR-1, v drugem odstavku 96. člena ZDR pa je bilo določeno, da je program presežnih delavcev dolžan izdelati tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju 3 mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev. Kriterij iz drugega odstavka 96. člena ZDR je bil določen kot "varovalka", ki preprečuje delodajalcu, da bi v zaporednih 30 dnevnih obdobjih odpovedoval pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšim skupinam delavcev od navedenih v prvem odstavku tega člena. ZDR-1 tovrstne "varovalke" ne vsebuje več, zato je za ugotavljanje kvote delavcev, ki se upoštevajo pri presoji, ali gre za kolektivni odpust ali ne, odločilno le obdobje 30 dni.
Za odločitev o vtoževani razliki v plači in o višini odpravnine (osnova za odmero odpravnine je namreč predpisana kot povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali ki bi jo prejel, če bi delal v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo) je bilo ključno le vprašanje, do katere plače je bil tožnik upravičen v vtoževanem obdobju (od maja 2010 do 19. 4. 2015). In sicer, ali je bil upravičen do plače v višini, kot je bila določena v navedeni, edini pisno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi med strankama z dne 1. 10. 2008, za kar se je zavzemal tožnik, ali pa je bil tožnik upravičen do nižje plače v višini po ustni pogodbi o zaposlitvi, ki naj bi bila sklenjena v začetku leta 2009, za kar se vseskozi zavzema toženec. Sodišče prve stopnje je tožniku utemeljeno priznalo vtoževano razliko v plači po pisno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, prav tako pa je pravilno odmerilo vtoževano odpravnino.
ZP-1 člen 143, 143/1, 143/1-1. Pravilnik o sodnih tolmačih člen 49, 49/3, 49/4.
stroški postopka o prekršku - stroški prevajanja - nagrada sodnega tolmača
Glede na podatke o času zaslišanja oziroma prevajanja je potekalo ustno prevajanje v konkretnem primeru kot celota, le z vmesno prekinitvijo med 20.50 in 21.40 uro, zato je potrebno pri odmeri nagrade sodni tolmački upoštevati skupen čas prevajanja brez prekinitve.
Ker toženka ni bila v posojilnem razmerju s tožnikom, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Res je, da sodišče po tretjem odstavku 180. člena ZPP ni vezano na pravno podlago, ki jo tožnik navede v tožbi, vendar tožnik v obravnavanem primeru ni ponudil ustreznih dejanskih trditev, ki bi omogočile presojo spornega pravnega razmerja po pravilih o neupravičeni pridobitvi (190. člen OZ). Nasprotno, vztrajal je, da je toženki denar posodil, ne pa, da ga je prejela brez pravne podlage; da se je toženka s spornim zneskom (kljub njegovi izročitvi priči ali brez tega) morebiti okoristila in v kakšnem obsegu, prav tako ni navajal.
matematični izračun – poravnalna ponudba – listina – sprememba pred sodiščem druge stopnje
Ker je sodišče zmotno presojalo dokazilo tožene stranke o tem, koliko je plačala kot nespornega dela nepremoženjske škode, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugoditi in ta matematični izračun na podlagi predložene listine spremeniti.
Glede na to, da je bil zapuščinski postopek končan in da bo moral N. G. uveljavljati svoj zahtevek izven zapuščinskega postopka v pravdi, pritožbeno sodišče meni, da ni smotrno razveljavljati sklepa o dedovanju, saj bo tudi M. G. lahko uveljavljala svoj zahtevek v pravdi (če gre za zahtevek, ki naj bi temeljil na pogodbeni podlagi; kolikor gre za zahtevek iz 32. člena ZD, pa ima to možnost v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD).