dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - tek zakonskih zamudnih obresti - postavitev novega izvedenca - nestrinjanje strank z izvedenskim mnenjem
Mnenje izvedenca o dodelitvi deklet temelji na načelu kontinuitete varstva in vzgoje, v katero je bila že do sedaj vključena babica (po materini strani).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0082779
ZM člen 16, 16/2.
menična poroštvena zaveza - bianco menica - bianco menična izjava - izdaja menice - namen izdaje menice - pooblastitev za izpolnitev menice - meničnopravni učinek - status menice - bistvene sestavine - prava menica - menični porok - odgovornost poroka
Med strankama je sporno, ali sta bili predmetni bianco menici in menični izjavi dani za zavarovanje terjatve iz posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013, oziroma ali toženec za obveznosti iz predložene izpolnjene (bianco) menice odgovarja kot menični porok, ali je torej s podpisom menice prevzel obveznost, ki ni opredeljena v pooblastilih za izpolnitev in vnovčenje menice in kot taka po trditvah toženca naj ne bi bila nikoli dogovorjena.
Bianco menice Zakon o menici (ali drug zakon) ne ureja. Posredno se nanjo nanaša določba drugega odstavka 16. člena, ki dopušča, da menica ob izdaji nima vseh bistvenih sestavin in dovoljuje, da jih v blanket lahko vpiše upnik oziroma imetnik menice na podlagi sporazuma oziroma na podlagi pooblastila za izpolnitev. Šele z izpolnitvijo v skladu s pooblastilom za izpolnitev postane bianco menica prava menica, kot to ureja ZM. Čeprav pridobi s tem status menice in ima meničnopravne učinke, ne gre prezreti, da mora biti bianco menica izpolnjena in uporabljena v skladu z dogovorom in danim pooblastilom. Sprejem bianco menice predstavlja pooblastilo poštenemu imetniku, da lahko menico izpolni kasneje, vendar v skladu s pooblastilom, ki mu je za to dano in ki izvira iz osnovnega obligacijskega razmerja imetnika menice in podpisnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO
VSL00002536
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 45. URS člen 15, 15/3, 15/4, 49, 49/2, 153. ZJS člen 2, 2/4, 6, 6/1, 10. - člen 1, 6, 7, 7/2, 35, 45. OZ člen 86, 86/1, 88. ZŠtip-1 člen 58, 58/1, 58/7, 58/7-2.
pogodba o štipendiranju - vračilo prejete štipendije - ugovor zastaranja - kršitev pogodbe - zaposlitev pri tujem delodajalcu - zaposlitev v Republiki Sloveniji - aktivni iskalec zaposlitve - pravo evropske skupnosti - prosto gibanje delavcev - javna ustanova ad futura - pravna oseba javnega prava - javni sklad - upravna pogodba - pravica do proste izbire zaposlitve - načelo sorazmernosti - pravica do odprave posledic kršitve ustavnih pravic - rok za izpolnitev pogodbe - primernost roka - ničnost pogodbe - ničnost pogodbenega določila - načelo afirmacije pogodb
Po uveljavljenem stališču Sodišča Evropske unije pravo Skupnosti ne veže le državnih organov v ožjem pomenu besede, ampak tudi vse tiste organe, ne glede na njihovo pravno obliko, ki jih je država pooblastila za izvajanje javnih storitev pod njenim nadzorstvom in ki imajo v ta namen posebne pristojnosti, ki presegajo običajne pravice in dolžnosti pravnih subjektov. Tožnik ni oseba zasebnega prava, ampak oseba javnega prava. Enako velja za njegovo predhodnico javno ustanovo Ad futura. Javna ustanova Ad futura je bila ustanovljena na podlagi Zakona o javnih skladih. ZJS je javni sklad opredelil kot pravno osebo javnega prava za upravljanje in razpolaganje s premoženjem, ki ga je Republika Slovenija namenila za zagotavljanje javnega interesa. Ustanoviteljica Ad future je Republika Slovenija. Nadzor nad njenim delom in poslovanjem opravlja pristojni minister. Navedene značilnosti ji dajejo položaj organa, ki je neposredno zavezan k spoštovanju prava Skupnosti.
Od spoštovanja prava Skupnosti tožnika ne odvezuje niti dejstvo, da je sporna obveznost sestavni del pogodbe, sklenjene s tožencem. O pravici do štipendije je tožnik odločil z odločbo, izdano na podlagi javnega razpisa. Pogodba, ki sta jo po izdaji odločbe sklenili pravdni stranki, ni bila predmet svobodnega pogodbenega dogovarjanja, ampak so bili vanjo vneseni pogoji, določeni s strani tožnika (bodisi iz pogojev javnega razpisa bodisi iz splošnih pogojev poslovanja). Ne gre torej za pogodbo civilnega prava, katere najpomembnejša značilnost je oblikovanje pogodbenega dogovora prek dogovarjanj in usklajevanj pogodbenih strank. Obravnavani pogodbi sta ne le glede na pogodbeno stranko, ampak tudi po svoji vsebini upravni pogodbi. Javni sklad kot pravna oseba javnega prava je z njeno sklenitvijo izvrševal upravno nalogo v javnem interesu.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je tridesetdnevni rok prekratek, da bi štipendistu nudil razumno možnost, da bi ob skrbnem prizadevanju (sploh v tako majhnem okolju, kot je Republika Slovenija) našel zaposlitev. Tako kratek čas ne omogoča niti izvedbe običajnega postopka od razpisa delovnega mesta do odločitve o izbiri oziroma do sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega delovnih mest ni na pretek. Taka časovna omejitev izpolnitve pogodbene obveznosti predstavlja zato nesprejemljivo težko breme za štipendista.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks - materialni položaj stranke in njenih družinskih članov
Pri presoji, ali so pogoji za oprostitev izpolnjeni, se upošteva celotni materialni položaj stranke, to so tako njeni dohodki kot premoženje v njeni lasti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 5, 6, 24, 24/1, 33, 33/1, 94, 94/5, 154.. ZUP člen 5.. KZ-1 člen 99, 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker naj bi huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je imela vse znake kaznivega dejanja. Očitala ji je, da je v sporno odločbo o odmeri komunalnega prispevka investitorja vpisala lažne podatke, da se z investicijo neto tlorisna površina objekta ni povečala, čeprav je vedela, da se bo povečala vsaj za 1.138,65 m2, da bi morala ta podatek vnesti v odločbo in na podlagi tega podatka odločiti o obveznosti investitorja za plačilo komunalnega prispevka. Tožnica je storila očitano kršitev. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, in da je ta kršitev imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 257. člen KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (prvi odstavek 259. člen KZ-1), kar pomeni, da je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR člen 184.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 147, 147/3, 148, 131, 352.. ZPP člen 14.
odškodninska odgovornost delodajalca - odgovornost delodajalca za delavca - rok za zastaranje
Oškodovanec iz škodnega dogodka je neposredno od tožnika zahteval povrnitev škode v pravdnem postopku, ki je potekal pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To je ugotovilo njegovo odškodninsko odgovornost za poškodbe oškodovanca, povrnitev škode pa mu je bila naložena s pravnomočno sodno odločbo. Oškodovanec bi sicer lahko zahteval povrnitev te škode solidarno tudi od delodajalca tožnika, saj mu je tožnik škodo povzročil kot delavec v zvezi z delom, a bi po določbi tretjega odstavka 147. člena OZ delodajalec lahko kasneje od tožnika zahteval povrnitev oškodovancu plačanega zneska. Vendar pa v predmetni zadevi oškodovanec ni zahteval povrnitve škode od tožnikovega delodajalca, pač pa od tožnika neposredno. V takem primeru pa ni zakonske podlage za to, da bi lahko tožnik kot delavec, ki je pri delu namenoma povzročil škodo tretji osebi, od delodajalca zahteval povračilo zneska, ki ga je na podlagi pravnomočne sodbe plačal oškodovancu.
stiki otrok s staršem - odklanjanje stikov - prisilno izvrševanje stikov
Otrok, ki je dosegel 15 let starosti in je pred sodiščem podal izjavo, da odklanja stike z očetom, se ne sme s prisilnimi sredstvi siliti v stike, katere odklanja.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost obeh voznikov
Ker je v tovrstnih sporih treba upoštevati, da je odločitev o deležih odgovornosti odvisna od številnih okoliščin vsakega posamičnega primera in da se pravno sklepanje pogosto prepleta z ugotavljanjem številnih konkretnih dejanskih okoliščin ravnanja strank v posamičnem primeru, tudi pritožbeno sodišče misli, da je glede na ugotovljene okoliščine prometne nesreče z dne 26. 4. 2011 ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da (oba) udeleženca škodnega dogodka nosita del krivde za njegov nastanek, oziroma da je podana odgovornost obeh udeležencev škodnega dogodka, razmejitev krivdnih deležev med zavarovancema tožeče stranke in tožene stranke ter s tem njune odgovornosti za škodo v razmerju 50 % : 50 % primerna.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. ZJU člen 5, 6, 33, 33/1, 94, 94/5, 154.. KZ-1 člen 257, 257/3, 259, 259/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Pravice in dolžnosti delodajalca v organu državne uprave in v upravi lokalne skupnosti izvršuje predstojnik (prvi odstavek 33. člena ZJU). Podobno določa tudi 20. člen ZDR-1. Predstojnik občinske uprave je župan (6. člen ZJU). Ker gre za osebo, ki nastopa v imenu takšnega organa in odloča, tudi subjektivni 30-dnevni rok za izredno odpoved prične teči od ugotovitve razloga za izredno odpoved s strani le te osebe. Pri tem se šteje, da delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te.
Tožnica je pripravila odločbo o odmeri komunalnega prispevka investitorja, v kateri je lažno navedla, da se z investicijo neto tlorisna površina objekta ni povečala, zato komunalnega prispevka ni treba plačati, čeprav je vedela, da so podatki v odločbi lažni. S tem je kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Kršitev je imela vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic (tretji odstavek 257. člena KZ-1) ter kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (prvi odstavek 259. člen KZ-1). Zato je izpolnjen zakonski dejanski stan odpovednega razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Ukinitev službe na ravni tožene stranke, katere vodja je bila tožnica, in prenos nalog te službe na nižjo raven tožene stranke, na posamezne programsko produkcijske enote, zaradi česar je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji pogodbe o zaposlitvi, predstavlja utemeljen organizacijski razlog za odpoved pogodbe po 1. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
OZ člen 356, 356/1. ZOR člen 379. ZN člen 4. ZIZ člen 20.
zastaranje terjatve - notarski zapis z učinkom izvršljivosti - zastaralni rok - terjatev, ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu - terjatev, ugotovljena s sodno poravnavo - izvršilni naslov - sodna praksa v času veljavnosti ZOR - uporaba zakonske analogije
Za terjatve, ki temeljijo na notarskem zapisu z učinkom izvršljivosti, velja desetletni zastaralni rok iz prvega odstavka 356. člena OZ.
Ker predlagateljica ni navedla nobenega relevantnega razloga, da bi ji vpogled v spis lahko kakorkoli koristil pri uveljavljanju njene predkupne pravice na podlagi določb ZKZ za nakup spornih nepremičnin, je sodišče prve stopnje njen predlog za pregled pravdnega spisa utemeljeno zavrnilo.
odlog plačila sodne takse - pravna oseba - čas odloga plačila - izjemne okoliščine - daljši čas - smiselna uporaba določb za pravne osebe - premoženje za plačilo sodne takse - terjatev za neplačano najemnino - vtoževana terjatev
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da edino premoženje tožeče stranke, ki ga ima tožeča stranka za razpolago za plačilo sodne takse, predstavlja terjatev za neplačano najemnino, ki jo tožeča stranka vtožuje od tožene stranke v tem postopku. Pravilne so pritožbene navedbe, da so v obravnavanem primeru zato podane izjemne okoliščine, ki utemeljujejo odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka postopka tega postopka in je odločitev prve stopnje materialnopravno zmotna. Ker predstavlja terjatev tožene stranke, ki jo tožeča stranka vtožuje v tem postopku njeno edino premoženje, je predlog tožeče stranke za odlog plačila sodne takse do pravnomočnega zaključka predmetnega postopka utemeljen.
Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je prvotoženka le ustanovitelj drugotoženke in da prvotoženka ni bila delodajalec tožnika po pogodbi o zaposlitvi. Prvotoženka tudi ni zavarovalnica. Zato delovno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje zoper prvotoženko.
V konkretnem primeru, ko se v sporu obravnava odškodninska odgovornost za škodo, ki se je pripetila pri drugotoženki, bi v primeru spregleda pravne osebnosti bila podana tudi solidarna odgovornost prvotoženke. V nobenem primeru pa za spore, ki so nastali med delavcem in delodajalcem, ob sklicevanju na spregled pravne osebnosti, zoper družbenika delovno sodišče ni pristojno, kljub temu da so predmet spora pravice iz delovnega razmerja.
ZSVarPre člen 2, 4, 4/2, 28, 28/1, 28/2, 28/2-11.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - minimalni mesečni dohodek - neodplačen prenos lastninske pravice
Tožnica je v času vložitve vloge, poleg preživnine v mesečni višini 240,00 EUR, razpolagala še z delom kupnine iz naslova prodaje stanovanja, ki je višji od treh minimalnih dohodkov, to je od zneska 866,43 EUR in tudi od 2.500,00 EUR. Zato ni bila upravičena do denarne socialne pomoči.
Obstaja tudi krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči, saj je tožnica v mesecu septembru 2015 neodplačno prenesla svoj lastniški delež, in sicer je polovico hiše podarila sinu, stanovanje pa je podarila hčerki. Zato je podan krivdni razlog za neupravičenost do denarne socialne pomoči po 11. točki drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 28. člena ZSVarPre.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 98.. URS člen 49.. ZDR člen 96, 96/1, 96/2.. - člen 16, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kolektivni odpust - večje število delavcev
Glede na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožničino delo prerazporedila med ostale (zaposlene) novinarje, ki so delo opravljali v redakciji slovenskega dopisništva, pritožba neutemeljeno vztraja pri navedbah, da bi morala tožena stranka svoje poslovanje racionalizirati z odpovedjo vseh sklenjenih pogodb civilnega prava. Dejstvo, da tožena stranka delo opravlja tudi preko pogodbenih sodelavcev, namreč ni vplivalo na izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi. Iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča RS izhaja, da utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja tudi sprememba organizacije dela na način, da delodajalec delovne naloge odpuščenega delavca odda zunanjemu izvajalcu.
Kdaj gre za t. i. kolektivni odpust, ZDR-1 določa v 98. členu. Za ugotavljanje večjega števila delavcev je v tem členu določen le en kriterij, tj. da zaradi poslovnih razlogov v obdobju 30 dni postane nepotrebno delo najmanj 30 delavcev pri delodajalcu, ki zaposluje 300 ali več delavcev (tak delodajalec je tožena stranka). V prej veljavnem ZDR sta bila za ugotavljanje večjega števila delavcev določena dva kriterija. Prvi je bil urejen v prvem odstavku 96. člena ZDR in je bil enak sedaj veljavnemu kriteriju iz 98. člena ZDR-1, v drugem odstavku 96. člena ZDR pa je bilo določeno, da je program presežnih delavcev dolžan izdelati tudi delodajalec, ki ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov v obdobju 3 mesecev postalo nepotrebno delo 20 ali več delavcev. Kriterij iz drugega odstavka 96. člena ZDR je bil določen kot "varovalka", ki preprečuje delodajalcu, da bi v zaporednih 30 dnevnih obdobjih odpovedoval pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšim skupinam delavcev od navedenih v prvem odstavku tega člena. ZDR-1 tovrstne "varovalke" ne vsebuje več, zato je za ugotavljanje kvote delavcev, ki se upoštevajo pri presoji, ali gre za kolektivni odpust ali ne, odločilno le obdobje 30 dni.
delni umik tožbe - vračunavanje plačil - vračunavanje obresti in stroškov - nezakonito izdan sklep o ustavitvi postopka
Pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo za glavnico v višini 67.729,07 EUR in za znesek zakonskih zamudnih obresti od zneska 97.095,98 EUR od 5. 5. 2016 do 5. 1. 2017, so utemeljene. Tožeča stranka je v vlogi z dne 9. 1. 2017, s katero je tožbo delno umaknila, izrecno navedla, da tožbo umika upoštevaje pravila o vračunavanju že nateklih zamudnih obresti po 288. členu OZ. Pogoji za izdajo sklepa o ustavitvi postopka v delu, ki presega izjavo tožeče stranke o umiku tožbe glede na navedeno niso podani (tretji odstavek 188. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje se v sodbi podrobneje ni opredelilo do izpovedbe toženca, na kar utemeljeno opozarja pritožba. Ta opustitev bi bila odločilna, če bi bilo za odločitev pomembno, ali je posojilna pogodba med pravdnima strankama nična. To dejstvo pa ni odločilno, ker je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da tožnik ni izročil tožencu denarnega zneska v višini 7.000,00 EUR, kot je to določeno v kreditni pogodbi.
Glede na to, da je bil zapuščinski postopek končan in da bo moral N. G. uveljavljati svoj zahtevek izven zapuščinskega postopka v pravdi, pritožbeno sodišče meni, da ni smotrno razveljavljati sklepa o dedovanju, saj bo tudi M. G. lahko uveljavljala svoj zahtevek v pravdi (če gre za zahtevek, ki naj bi temeljil na pogodbeni podlagi; kolikor gre za zahtevek iz 32. člena ZD, pa ima to možnost v skladu s petim odstavkom 213. člena ZD).