sklep o postavitvi začasnega zastopnika - dopustnost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - seznanitev s procesnim gradivom - ugovor udeleženca - nasprotovanje lastnika
Sklep o postavitvi začasnega zastopnika je sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe.
Ugovor je procesno dejanje, zato se mora nahajati v elektronskem spisu med procesnimi dejanji in ne med prilogami. S tem se udeležencem postopka omogoči, da se seznanijo s procesnimi dejanji drugih udeležencev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023541
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372. KZ-1 člen 173, 173/3.
spolna zloraba osebe, mlajše od 15 let - izpovedba oškodovanke - kršitev kazenskega zakona - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Zagovornica nadalje uveljavlja pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, vendar tudi te kršitve ne konkretizira, saj ne navaja, katero kršitev iz člena 372 ZKP uveljavlja. Je pa očitno, da kršitev kazenskega zakona uveljavlja kot posledico zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ko navaja, da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da je pri oškodovanki prišlo do zlorabe. Takšna kršitev pa ni mogoča, saj kršitev kazenskega zakona vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo ali pa ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Vprašanje, ki ga izpostavlja pritožba, ali je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja ali ne, je stvar dejanske presoje in ne v pritožbi zatrjevane kršitve kazenskega zakona.
Ker unovčenje premoženja samo po sebi ne more predstavljati nevarnosti za upnika, bi tožeča stranka morala predlagati tako vrsto zavarovanja, ki bi preprečala zaključek likvidacije.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0087234
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/4, 14/4-2, 126, 126/1, 234, 234/4, 242. ZPP člen 13, 206. ZGD-1 člen 406, 460/2.
začetek stečajnega postopka – seznam izvršilnih naslovov - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - legitimacija likvidacijskega upravitelja - legitimacija družbenika - predhodno vprašanje o obstoju upnikove terjatve - prekinitev postopka - verjetno izkazana terjatev - insolventnost stečajnega dolžnika - trajna nelikvidnost - redna likvidacija - uporaba pravil o vodenju poslovnih knjig - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
Seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka.
izločitev dokazov - hišna preiskava - vsebina zapisnika o hišni preiskavi - zaseg predmetov - natančnejši popis zaseženih predmetov - vsebinska pomanjkljivost opravljenega preiskovalnega dejanja - analogija med zasegom spisov in predmetov, katerih popis zaradi številčnosti ni mogoč
Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno obrazložilo, da iz določb sedmega odstavka 216. člena ZKP izhaja, da se v zapisnik o hišni preiskavi natančno opišejo predmeti in listine, ki se zasežejo. Kako natančno naj se posamezna vrsta predmeta ob zasegu popiše, pa zakon ne določa, zlasti pa še ne določa, kako ravnati takrat, kadar zaradi večje količine predmetov, natančen, detajlni popis na kraju samem ni mogoč. ZKP pa v določbi 222. člena izrecno določa, kako se ravna v primeru, ko se spisi (ne pa tudi drugi predmeti) ob hišni preiskavi ne morejo popisati, in sicer, da se zaprejo v posebni ovitek in zapečatijo, tistega, ki so mu bili zaseženi, pa se povabi naj bo prisoten pri odpiranju.
Po določbi 15. člena ZARSS pogojno soglasje za mediacijo ni dopustno in tako ni pogojev za prekinitev postopka po 6. točki 205. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 15. člena ZARSS.
ZIZ člen 270. SPZ člen 146, 146/1. ZZK-1 člen 91, 91/5.
zavarovanje z začasno odredbo – pogoji za izdajo začasne odredbe – maksimalna hipoteka – subjektivna nevarnost
Redno razpolaganje s premoženjem (ki je opravljeno v okviru redne dejavnosti ali povsem neodvisno od vprašanja uveljavitve terjatve) ponavadi ne konstituira pogoja subjektivne nevarnosti, ne glede na to, ali ogroža uveljavitev terjatve ali ne.
Sama ustanovitev zavarovanja v času po prvem naroku bi utegnila biti pokazatelj subjektivne nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, vendar upoštevajoč vse zgoraj navedeno (nastanek obveznosti leta 2011, refinanciranje leta 2014, pogodba o maksimalni hipoteki je bila kot oblika zavarovanja predvidena že v kreditni pogodb iz leta 2014 in dejstvo normalne gospodarske aktivnosti), ne zgradi za zavarovanje z začasno odredbo zahtevane subjektivne nevarnosti.
ZDen člen 51, 51/1, 72, 72/2, 78, 78/2, 88, 88/1, 88/2. ZPP člen 13. ZZD člen 268, 268/1.
plačilo odškodnine zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zavezanec za plačilo odškodnine - oznaka denacionalizacijskega zavezanca v odločbi o denacionalizaciji - načelo prirejenosti postopkov - aktivna legitimacija dedičev pokojnega denacionalizacijskega upravičenca - pravica uporabe v družbeni lastnini
V skladu drugim odstavkom 78. člena ZDen zapuščina pokojnega denacionalizacijskega upravičenca preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe, zato je najkasneje ob pravnomočnosti le - te na dediče denacionalizacijskega upravičenca prešel tudi premoženjski zahtevek po določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Glede na navedeno so vse pritožbene navedbe v smeri, da z dodatnim sklepom o dedovanju ni zajeta tudi terjatev, ki je predmet tega postopka, neutemeljene.
Prav tako je sodna praksa izoblikovala stališče, da zahtevek po 72. členu ZDen ni zahtevek glede katerega bi dediči, kot člani skupnosti dedičev, morali nastopati skupaj. Podlaga tožbe je namreč prikrajšanost upravičenca do denacionalizacije oziroma njegovih dedičev, ker premoženja v času od uveljavitve ZDen do izdaje odločbe o denacionalizaciji niso mogli uporabljati oziroma ga upravljati in z njim razpolagati. Niti splošna obligacijska določila, niti 72. člen ZDen dedičev ne silijo, da zahtevek po 72. členu ZDen uveljavijo skupaj. Posledica dejstva, da premoženja določen čas ni bilo mogoče uporabljati, ga upravljati oziroma z njim razpolagati, se je namreč odrazila v sferi vsakega od dedičev in zato vsak od njih samostojno odloča, ali bo to prikrajšanje uveljavil ali ne. Gre za individualno prikrajšanje in ne prikrajšanje skupnosti dedičev in je zato vsak od dedičev samostojno legitimiran za uveljavitev tovrstnega zahtevka.
ZDen sicer res ni določil, kdo so zavezanci za plačilo odškodnine iz drugega odstavka 72. člena, vendar je rešitev tega vprašanja v sodni praksi jasna. Vrhovno sodišče RS je namreč zavzelo enotno stališče, da je pasivno legitimiran za plačilo odškodnine zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja denacionalizacijski zavezanec. Glede tega, kdo je denacionalizacijski zavezanec, pa je pravdno sodišče vezano na izrek denacionalizacijske odločbe.
Če je izrek denacionalizacijske odločbe v nasprotju z dejanskim stanjem, bi morala toženka to napako odpraviti s pravnimi sredstvi v denacionalizacijskem postopku in tovrstnih ugovor ne more uveljavljati v predmetni pravdi. Upravna odločba je namreč izdana v upravnem postopku, morebitne nepravilnosti te odločbe oziroma nepravilnosti postopka, v katerem je bila izdana, je zato mogoče uveljavljati le z ustreznimi rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, ki jih ta postopek predvideva. Če upravna odločba v takem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, pravdno sodišče ne more preizkušati ne njene pravilnosti, ne pravilnosti postopka, v katerem je bila izdana (13. člen ZPP). Navedeno je izraz načela prirejenosti postopkov, v skladu s katerim so sodišča in drugi državni organi, kadar odločajo o pravicah ali pravnih razmerjih, med seboj v položaju prirejenosti in vsak odloča v mejah svojih pristojnosti.
Za odločitev v zadevi ni bistveno, da navedena odločba z dne 1. 8. 1963 ni bila zemljiškoknjižno izvedena, saj vpis v zemljiško knjigo v sistemu družbene lastnine ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe, zato je treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZDen pravico uporabe na spornih nepremičninah.
Vrhovno sodišče RS je namreč že večkrat pojasnilo, da ZDen v drugem odstavku 72. člena sicer res določa, da se ne priznavajo odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona, vendar razlaga te zakonske določbe po načelu a contrario pripelje do jasnega zaključka, da se tovrstni zahtevki denacionaliziranih upravičencev priznavajo za čas od uveljavitve zakona do vrnitve denacionaliziranega premoženja.
ČLOVEKOVE PRAVICE - OSEBNOSTNE PRAVICE - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0023498
URS člen 34, 35, 37. OZ člen 131. ZDR člen 6, 146. ZSPJS člen 17a. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede člen 2, 4.
diskriminacija in neenako obravnavanje na delovnem mestu - poseg v čast in dobro ime - pravica do tajnosti pisem in drugih občil - pravica do zasebnosti
Pošta, ki je bila naslovljena na šolo s pripisom za tožnico (brez posebne oznake osebno ali zaupno), in katerega pošiljatelj je bil učbeniški sklad, se je nanašalo na tožničino delo v šoli in ne gre za osebno pošto tožnice, ki jo sicer varuje pravica do tajnosti pisem in drugih občil (37. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju URS). Kot naslovnik je bila v pismu namreč določena šola in ne tožnica, zato jo je toženka kot ravnateljica smela odpreti.
zvin in udarnina desne rame - degenerativne spremembe - delovna nesreča - zdravje in varnost pri delu - sesutje obrabljenih nosil kot delovnega orodja - odgovornost za drugega
Odgovorna oseba mora oškodovanca vzeti takega, kakršen je, in mu plačati odškodnino tudi za tisto večjo in drugačno škodo, ki je v škodnem dogodku ne bi utrpel, če ne bi imel osebnih lastnosti, ki so jo omogočile.
Naravni dogodki in procesi ne morejo biti pravno relevanten vzrok, zato ni pomembno, da povprečni oškodovanec ne bi utrpel enakega obsega škode in da je bila tožnica zaradi predhodnih degenerativnih sprememb bolj občutljiva in je utrpela večji obseg škode.
pogodba o depozitu – bančni depozit – ustno sklenjena pogodba – poslovna praksa – zavarovanje kredita z vezanim depozitom – zastavna pravica na denarnih sredstvih – pritožbena glavna obravnava
Pritožbeno sodišče je dokazno oceno prvostopenjskega sodišča glede sklenitve pogodbe o vezavi depozita preverilo na glavni obravnavi in ji pritrjuje. Glede uporabe pogodbenega materialnega prava – pogodbe o zastavi vezanega depozita – pa s prvostopenjskim ne soglaša.
Tožena stranka je pogodbeno podlago za dne 20.1.2009 izveden prenos sredstev na depozitni račun izkazala; pa tudi, da je imela pogodbeno podlago za zaseg teh sredstev kot sredstev zavarovanja za obveznosti kreditojemalca C. d.o.o. iz kreditne pogodbe. Ker so trditve tožeče stranke o zavarovanja zelo skope oz. jih praktično ni, podrobnejše obravnavanje medsebojnih razmerij pravdnih strank iz naslova zavarovanja ni mogoče in tudi ni potrebno.
sklep o začetku stečajnega postopka – procesna legitimacija za pritožbo– družbenik dolžnika – pravne posledice začetka stečajnega postopka – imenovanje upravitelja – postopek imenovanja upravitelja – dopolnitev pritožbe
Po določilu drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP lahko takrat, kadar sodišče izda sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, pritožbo proti temu sklepu vloži tudi družbenik stečajnega dolžnika. Iz določila četrtega odstavka 235. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena pa izhaja, da lahko družbenik izpodbija samo domnevo insolventnosti. ZFPPIPP torej družbeniku izven tega okvira ne dovoljuje pritožbe proti sklepu o začetku stečajnega postopka. Zato delničar s sklicevanjem na določilo drugega odstavka 373. člena ZFPPIPP ne more doseči procesne legitimacije. Družbenik se, kot rečeno, z začetkom stečajnega postopka strinja (primerjaj 1.1. točko pritožbe). Njegova pritožba proti 2. in 3. točki izreka sklepa pa glede na navedeno ni dovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 343. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP kot tako zavrglo.
Pravdni postopek se začne s tožbo, ne konča pa se na pritožbenem sodišču z razveljavitvijo prvostopenjskega sklepa in vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Smiselno isto velja za stečaj, ki se začne s sklepom o začetku stečajnega postopka. V prid presoji, da sodišče prve stopnje tudi po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka imenuje istega upravitelja govori tudi določilo drugega odstavka 244. člena ZFPPIPP. Po tem določilu je nastanek pravnih posledic vezan na prvi sklep o začetku stečajnega postopka, kjer je upravitelj že imenovan.
Dokler prvostopenjski postopek ni pravnomočno zaključen, gre za isti postopek. Iz tega sledi, da bi praksa, za katero se zavzema pritožnik, to je imenovanje vsakič novega upravitelja v istem postopku ob vsakokratni razveljavitvi prvostopenjskega sklepa, ravno pomenila kršitev določila tretjega odstavka 116. člena ZFPPIPP, s tem pa morda tudi kršitev pravice do sodnega varstva ter poštenega sojenja. Enako pravilo kot za upravitelja po ZFPPIPP, velja tudi za sodnika, ki vodi pravdni postopek po ZPP. Po določilu 356. člena ZPP lahko pritožbeno sodišče ob razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve v novo sojenje odredi, da se opravi nova glavna obravnava pred drugim sodnikom. Iz tega logično sledi pravilo, da se zadeva po razveljavitvi prvostopenjske odločbe sodišču praviloma vrne v nov postopek pred istim sodnikom. Smiselno isto pa velja tudi za imenovanje stečajnega upravitelja.
prekinitev postopka – prekinjen postopek – nadaljevanje prekinjenega postopka – vzorčni postopek – sklep procesnega vodstva – spremenjene okoliščine
Po prvem odstavku 279.b člena ZPP je prekinitev postopka zaradi izvedbe vzorčnega postopka fakultativna. Sodišče torej postopka ni dolžno prekiniti. Kadar pa to stori, gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano in ga lahko kadarkoli spremeni, če, na primer, nastopijo drugačne okoliščine ali če položaj drugače oceni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0072637
SPZ člen 67, 67/2, 115, 118, 118/2.
upravnik – upravljanje s stvarjo – pravice in obveznosti na skupnih delih – stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju storitev upravljanja – ključ delitve
Ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja pooblastila kupcev stanovanj in poslovnih prostorov (tj. brez investitorjevega lastnega deleža), katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti, kot se zahteva za sklenitev pogodbe o upravljanju, je zavrnitev tožbenega zahtevka po pogodbeni podlagi pravilna.
Temeljna predpostavka za naložitev obveznosti etažnemu lastniku po katerikoli zakonski podlagi je pravilna uporaba ključa delitve za porazdelitev stroškov, ki odpadejo na etažnega lastnika v razmerju do celote. Ker tožeča stranka ni podala zadostnih trditev o vtoževanih zneskih, ki odpadejo na toženo stranko ob upoštevanju predpisanega merila iz 115. člena SPZ, je zavrnitev tožbenega zahtevka po ostalih zakonskih podlagah (kondikcija, verzija, gestija in druge) pravilna.
spor majhne vrednosti – pravočasno navajanje dejstev – pogodba o naročniškem razmerju – splošni pogoji
Če nasprotna stranka podrobnejšo opredelitev tožbene podlage zahteva v postopku v sporih majhne vrednosti, ki izvirajo iz izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, prvič šele v odgovoru na tožbo, podrobnejše navedbe nasprotne stranke v sledeči vlogi niso prepozne, če so ključne tožbene trditve vsebovane že v tožbi (oziroma v prvi vlogi). Raven konkretiziranosti tožbenih trditev je torej odvisna tudi od aktivnosti nasprotne stranke.
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – predlog za oprostitev plačila sodne takse – nerazumljiva vloga – procesna sposobnost – dvom v procesno sposobnost
Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo. Kasneje pa je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek s pritožbo. S tem je kršilo ZST-1, iz katerega izhaja dolžnost sodišča odločiti o predlogu za taksno oprostitev (12. člen ZST-1).
Zapis opravilne številke neke zadeve, ki se je vodila (ali se še vodi) pred sodiščem, na vlogi, ne pomeni nujno, da je treba vlogo obravnavati v okviru te zadeve.
Če se postavi dvom v procesno sposobnost določene osebe, se mora sodišče, preden ji nalaga razne obveznosti, prepričati ali ta oseba lahko opravlja pravdna dejanja.
Ob ugotovljenem premoženjskem stanju toženca, ki prejema redni mesečni dohodek v povprečju v višini 660,00 EUR ter ob dejstvu, da nima preživninskih obveznosti, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bo sodno takso v skupni višini 483,00 EUR zmožen plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih v znesku po 48,30 EUR, brez znatnega posega v njegov materialni položaj.
začasna odredba – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – odsvojitev dela premoženja – poslovni delež – nominalna in tržna vrednost poslovnega deleža
Nominalna vrednost poslovnega deleža je določena v začetku, v družbeni pogodbi, in se ne spreminja, razen če se spremeni družbena pogodba sama. Resnična (tržna) vrednost poslovnega deleža je odvisna od podjetniškega položaja družbe, ta pa je odvisna od mnogih dejavnikov.
Za izkaz nevarnosti ne zadošča, da dolžnik zgolj odsvoji dele premoženja. Pritožbeno sodišče bo to obrazložilo na primeru odsvojitve premoženja na temelju dvostransko zavezujoče pogodbe. Če ga dolžnik odsvoji z dvostransko zavezujočo pogodbo, pridobi za odsvojeni del premoženja odmeno. Sestava dolžnikovega premoženja se tako spremeni. Spremeni se lahko sicer tudi velikost, vendar tega na splošno ni mogoče domnevati. Zgolj odsvojitev dela premoženja z dvostransko zavezujočo pogodbo torej sama po sebi ne zmanjša verjetnosti, da bi bila nevarnost uveljavitve terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstajati morajo še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zaradi sklenjenega pravnega posla trpelo uveljavljanje upnikove terjatve. Takšne okoliščine morajo biti sicer podane tudi pri enostransko zavezujočih pogodbah. Zatrjevati jih mora upnik.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069783
ZASP člen 168, 168/1. ZPP člen 216, 285.
avtorska pravica - kršitev avtorske pravice - nadomestilo - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - avtorsko delo
Tožeča stranka je pri utemeljitvi tožbenega zahtevka v tožbi izhajala iz njej poznanih podatkov o prodanih količinah pijač in podala dokazni predlog, da naj sodišče pozove toženo stranko, da predloži podatke o prodanih količinah C. in J. v obdobju in v državah, na katere se nanaša tožbeni zahtevek. Podatki o tem, kako je tožena stranka oziroma z njo poslovno povezane osebe plasirala posamezne proizvode na trg, so nedvomno v sferi tožene stranke.
ZPP člen 5, 5/1, 212, 213, 213/1. OZ člen 587, 587/1.
najemna pogodba za poslovni prostor - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - neprimeren dokaz - manjkajoče trditve
Do dopisa z dne 16. 10. 2013, na katerega se sklicuje pritožba, se sodišče prve stopnje ni izrecno opredeljevalo oziroma mu ni namenilo posebne dokazne ocene. Vendar, po oceni višjega sodišča, s tem ni storilo očitane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč vpogled v navedeno listino predlagala za dokazovanje trditve, da se po 10. 12. 2012 z družbo S. d. o. o. ni več dogovarjala ali soglašala, da ta uporablja sporni poslovni prostor. Tega dejstva dopis ne izkazuje. Za njegovo dokazovanje je povsem neprimeren, saj ne pove ničesar o tem, kaj se je med toženo stranko in družbo S. d. o. o. dogajalo med 10. 12. 2012 in 16. 10. 2013. Z opustitvijo njegove izrecne dokazne ocene tako sodišče prve stopnje ni kršilo načela kontradiktornosti.