ZP-1 člen 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 8, 8/1. URS člen 34.
kršitev materialnih določb zakona - zahteva za sodno varstvo - obstoj prekrška - povzročanje hrupa - zakonski znaki prekrška - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - opis prekrška
Kričanje v stanovanju in na hodniku stanovanjskega bloka v nočnem času med 22.00 in 6.00 uro, ki zbudi ljudi v bloku, je nedvomno hrup, s katerim se moti mir oziroma počitek ljudi.
Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, ali je tožnik dne 31. 1. 2014, ko mu je prenehalo delovno razmerje, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev glede na 11. odstavek 92. člena ZObr v povezavi z 204. in 413. členom ZPIZ-2. Ker se namreč tožnik ni starostno upokojil do konca leta 2013, ko naj bi izpolnjeval pogoje za starostno pokojnino (in posledično zato ni bilo pogojev za poklicno upokojitev), je s 1. 1. 2014 nastopil pravni položaj, ko zaradi določbe 27. člena ZPIZ-2 s 1. 1. 2014 ni (več) izpolnjeval pogojev za starostno pokojnino (te naj bi jih izpolnil šele 22. 4. 2014), zato bi lahko do 21. 4. 2014 ponovno izpolnjeval pogoje do pridobitve poklicne pokojnine. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo dejanskega stanja glede izpolnjevanja pogojev za poklicno upokojitev tožnika. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pripoznava tožbenega zahtevka - lastnina tretje osebe - učinkovanje sodbe med strankami - subjektivne meje pravnomočnosti
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da je prepoved pripoznave zahtevka napačno utemeljevati z argumentom, da tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice na stvari, ki je v lasti tretje osebe. Sodba namreč učinkuje le med strankama (319. člen ZPP), pripoznava zahtevka pa ima samo procesne učinke in ne ustvarja nove materialnopravne podlage.
ZJU člen 25.. ZSPJS člen 16, 17a, 20.. - člen 3, 4.
ocena delovne uspešnosti - javni uslužbenec
Sodišče ni pristojno za ocenjevanje delovne uspešnosti. Ob preverjanju zakonitosti ocene samo ne more spreminjati oziroma, zviševati ocene javnega uslužbenca, ampak lahko ugotovi le njeno nezakonitost (zaradi napak v postopku ocenjevanja ali zato, ker ni dokazano, da bi bila objektivna in nepristranska). Ker sporna ocena tožnice ni bila objektivna in nepristranska, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo izpodbijano oceno in sklep tožene stranke.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. - člen 4.. ZIPRS1314 člen 62d.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Tožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081758
ZZZDR člen 4. OZ člen 142. ZPP člen 315.
odgovornost staršev – skrb za otrokov uspešen osebnostni razvoj – agresija do učencev – napadalno ravnanje do sovrstnikov
Toženca sta bila popustljiva do A.-jevega ravnanja, njuni ustreznejši vzgojni ukrepi pa so izostali, čeprav sta videla, da zgolj pogovori z A. ne zadoščajo za odpravo njegovih težav (konfliktno, agresivno in napadalno ravnanje do učencev, pa tudi do učiteljev z verbalnimi in fizičnimi izpadi). Kljub poznavanju A.-jevih vedenjskih izpadov toženca nista storila vsega potrebnega v okviru svoje starševske dolžnosti, da poskrbita za A.-jev uspešen osebnostni razvoj (4. člen ZZZDR), saj nista že pred obravnavanim škodnim dogodkom poiskala ustrezne strokovne pomoči za A. (to sta storila šele po tem dogodku).
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080263
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
razmerja med starši in otroki – določitev stikov z otrokom – stroški postopka – prosti preudarek – obrazložitev stroškovne odločitve
Sodišče prve stopnje je standardu obrazloženosti stroškovnega dela odločitve zadostilo. Izhajalo je iz okoliščine, da so udeležencema nastali primerljivi pravdni stroški, da je bil njun uspeh delen ter da sta kot starša zainteresirana za ureditev stikov na način, ki je v največji možni meri v korist otrok. Takšne okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba – prijava izločitvene pravice – prijava terjatve po objavi javne dražbe
Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.
ZPP člen 180, 399, 399/2, 399/2-10, 454, 454/2. OZ člen 22.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlog za izvedbo naroka, podan s strani nasprotne stranke - poprava tožbe - sprememba navedbe opravilne številke - zavrnitev dokaznih predlogov
Sprememba opravilne številke in datuma sklepa o izvršbi, ki je v tožbenem predlogu naveden kot sklep, ki naj se ohrani v veljavi, ne pomeni spremembe tožbe, ampak zgolj njeno popravo.
Izvedba naroka v sporih majhne vrednosti je obligatorna le v primeru, ko jo stranka zahteva. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožena stranka v predmetnem postopku takšne zahteve (oziroma predloga) ni podala. V pritožbi pa s sklicevanjem na kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi opustitve izvedbe naroka, ki jo je zahtevala (le) nasprotna stranka, ne more uspeti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na dokaze, ki jih pravdni stranki nista predlagali, in zato njihove izvedbe v dokaznem postopku ni odredilo ter jih tudi ni izvedlo, ima sodba prve stopnje pomanjkljivost, zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zapustitev poškodovanca v prometni nezgodi brez pomoči - vinjenost oškodovanca - odmera kazni
Tudi, če bi oškodovanec dejansko bil pod vplivom alkohola, to obdolženca glede na ugotovljeno dejansko stanje nikakor ne odvezuje krivde za obravnavano kaznivo dejanje, saj glede na ugotovljeno dejansko stanje ni najti ničesar, kar bi prekinjalo vzročno zvezo med obdolženčevim ravnanjem in prepovedano posledico in torej tudi ni ničesar, kar bi kazalo na to, da je eventualna oškodovančeva alkoholiziranost kakorkoli vplivala na potek obravnavane prometne nezgode.
Zgolj trditev tožnika, da bi ga zapustnik kot svojega edinega otroka moral omeniti v oporoki (čeprav nista imela kot oče in sin skoraj nobenih stikov), za dokazovanje zvijačnega ravnanja toženke ne zadostuje.
fikcija vročitve - pravočasnost pritožbe - obvestilo o prispeli pošiljki
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bila vročitev opravljena 15. dan po dnevu, ko je bilo obvestilo o pošiljki puščeno v hišnem predalčniku.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0086097
SPZ člen 70. ZPP člen 337. ZNP člen 37.
razdružitev solastnine – delitev solastnine – delitev v naravi – vrednost parcele – nedovoljene pritožbene novote
Po svoji naravi je postopek delitve stvari v solastnini zelo blizu pravdnemu postopku (saj v sebi skriva nasprotujoče si interese udeležencev). Ker vprašanje izvajanja dokazov in prekluzij v ZNP ni izrecno urejeno, to pomeni, da se tudi v nepravdnem postopku zaradi razdružitve solastnine uporabljajo določbe ZPP o prekluzijah.
postavitev skrbnika za poseben primer - vročanje - vročanje sodnih pisanj skrbniku za poseben primer - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem sodne pošiljke - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem
S sklepom z dne 10. 10. 2016 je sodišče prve stopnje dolžnici postavilo skrbnika za poseben primer- Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), z dolžnostjo zastopanja dolžnice v tem izvršilnem postopku. Ker je CSD s pritožbo zoper sklep z dne 10. 10. 2016, torej pred njegovo pravnomočnostjo, sodišču sporočil, da je dolžnici postavil skrbnika, sklep z dne 10. 10. 2016 sploh ni začel učinkovati in CSD v tem postopku nikdar ni prevzel naloge skrbnika za posebni primer.
Določba, po kateri se na kršitev pravil o vročanju ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje, temveč se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel, ni namenjena ugotavljanju, ali se je stranka, ki ji pisanje sploh še nikdar ni bilo vročeno, z njim morebiti že seznanila. Namenjena je situaciji, ko naslovnik, ki mu je pisanje tudi namenjeno, le tega, kljub napakam pri vročanju, prejme.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 226, 226/3, 226/4.
nagrada stečajnega upravitelja - razdelitev posebne razdelitvene mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev- osnova za izračun
Po presoji pritožbenega sodišča je logična in zato pravilna razlaga sodišča prve stopnje, da se višina nadomestila upravitelju šele izračunava, zato je kot osnovno za izračun potrebno upoštevati znesek kupnine, zmanjšano za vse preostale stroške, razen nadomestila.
SPZ je res opustil konstrukcijo posesti pravice in varstvo služnosti na tej podlagi. Vendar pa je tudi po SPZ mogoče posestno varstvo služnosti, in sicer na podlagi splošnih pravil o posestnem varstvu.
Velja, da se stvarna služnost lahko priposestvuje le s tisto vsebino, ki ustreza njenemu dejanskemu izvrševanju. Takšno izvrševanje služnosti je bilo v okviru rabe skladno z naravo gospodujočega zemljišča, ki je bilo kmetijsko zemljišče – travnik (II Ips 461/2005).