izvršba na nepremičnine - plačilo varščine - udeležba na javni dražbi - pravočasno uveljavljanje kršitev pravil postopka
V pritožbi zatrjevana kršitev določila prvega odstavka 185. člena ZIZ, po katerem se javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino, je relativnega značaja (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pomeni, da jo mora stranka uveljavljati takoj, ko je to mogoče.
Sodišče prve stopnje je sprejelo odločitev, da dovoli ponudniku sodelovati na dražbi na naroku, pri čemer je že na naroku razčistilo, za koga je bila varščina plačana.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 22.. ZPIZ-2 člen 27, 29, 41, 42, 52, 52/1, 53.
vdovska pokojnina
Tožničin mož je bil ob smrti star 44 let in 10 mesecev in je dopolnil 6 let, 11 mesecev in 13 dni skupne slovenske in bosansko hercegovske dobe. Na podlagi te skupne dobe ne izpolnjuje pogojev iz 27. člena niti 29. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do starostne oziroma predčasne pokojnine. Ne izpolnjuje niti pogojev, ki so v 2. alineji 42. člena ZPIZ-2 določeni za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, saj bi moral upoštevaje, da delovna leta kot polna leta znašajo 24 let, dopolniti najmanj 8 let pokojninske dobe. Zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru na strani pokojnega zavarovanca niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do vdovske pokojnine, je zato pravilen.
Z 1. odst. 37. člena ZPIZ-2B je izrecno predpisano, da z delom ali dejavnostjo lahko nadaljujejo tudi uživalci pokojnin iz 4. odst. 406. člena ZPIZ-2, ki so ob uveljavitvi zakona opravljali delo ali dejavnost, na podlagi katere bi ponovno pridobili lastnost zavarovanca tudi po 16. členu zakona, vendar pod pogojem, da v roku 30 dni ponovno vstopijo v obvezno zavarovanje skladno s spremenjenim 116. členom zakona za najmanj 2 uri dnevno ali za 10 ur tedensko od uveljavitve zakona, torej 1. 1. 2016 dalje. Za osebe, ki v predpisanem roku niso uredile statusa, je bil toženi zavod dolžan po uradni dolžnosti ugotoviti lastnost zavarovanca od 1. 1. 2016 dalje in od istega dne tudi izplačevati pokojnino v ustrezno sorazmernem delu (2. odst.). Tožena stranka je zato za tožnico pravilno ugotovila lastnost zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2 za 10 ur tedensko od 1. 1. 2016 dalje iz naslova družbeništva in poslovodenja, saj kot družbenica in poslovodna oseba, svojega statusa od 1. 1. 2016 dalje sama ni uskladila.
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/4.. ZDR člen 182.. ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
dodatek za nadurno delo - plača - delovni čas - mobilni delavci - odškodninska odgovornost delavca - bistvena kršitev določb postopka - možnost obravnavanja
Za ugotovitev obstoja v pobot uveljavljene terjatve bi morala tožena stranka dokazati, da je škodo (v obliki znižanja zavarovalnega bonusa oz. zvišanja zavarovalne premije) utrpela zaradi tožnikovega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti na delu ali v zvezi z delom. Tožnik je v pripravljalni vlogi res priznal, da je spornega dne v tujini povzročil prometno nesrečo. Vendar pa je sodišče prve stopnje očitno spregledalo, da je ob tem navedel, da je prometno nesrečo povzročil zaradi preutrujenosti. Tudi sicer je v postopku na prvi stopnji zatrjeval, da je moral po nalogu tožene stranke voziti brez predpisanega počitka, da je po njenih navodilih večkrat manipuliral s tahografi ter da je pogosto vozil na tuje ime. Zato ne drži, da tožnik ni prerekal navedb tožene stranke glede obstoja svoje odškodninske odgovornosti, posledično je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da tožnik ni izpolnil svoje dolžnosti iz 212. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je zato storilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 214. člena ZPP.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje kršilo njeno pravico do izjave. V postopku na prvi stopnji je zatrjevala, da je bilo tožnikovo plačilo za delo sestavljeno iz osnovne plače in 9 % bruto prometa, pri čemer naj bi se iz teh 9 % pokrivale dnevnice in viški ur. Sodišče prve stopnje se do teh navedb ni opredelilo. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZSPJS člen 16.. ZIU člen 8.. - člen 4.. ZIPRS1314 člen 62d.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače
Tožnica je bila prvič ocenjena za leto 2008 (zelo dobro), enako oceno je tožnica prejela v letih 2009 - 2012, za leti 2013 in 2014 pa je prejela oceno odlično. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi tožena stranka pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za napredovanje v marcu 2011 na podlagi doseženih ocen za leta 2008, 2009 in 2010 (12 točk) morala ugotoviti, da tožnica lahko napreduje za en plačni razred.
DRUŽINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080263
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/1.
razmerja med starši in otroki – določitev stikov z otrokom – stroški postopka – prosti preudarek – obrazložitev stroškovne odločitve
Sodišče prve stopnje je standardu obrazloženosti stroškovnega dela odločitve zadostilo. Izhajalo je iz okoliščine, da so udeležencema nastali primerljivi pravdni stroški, da je bil njun uspeh delen ter da sta kot starša zainteresirana za ureditev stikov na način, ki je v največji možni meri v korist otrok. Takšne okoliščine pritrjujejo pravilnosti zaključka, da udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja - dolžnik kot lastnik stanovanja - ureditvena začasna odredba - sklep o prodaji - izpraznitveni sklep - pravnomočnost sklepa o prodaji - izvršitev sklepa - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo sklepa - pravna sredstva v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje bi dolžniku lahko že s sklepom o prodaji naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Ker sta sklep o prodaji in tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, sta postopanji sodišča prve stopnje, ki je izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora izprazniti mansardno stanovanje, kot tudi upravitelja, ki je tožnika pozval, da to stori, nedvomno zakoniti. Tožnik s predlagano začasno odredbo, v dani dejanski in pravni situaciji, ne more preprečiti izvršitve sklepa z dne 12. 1. 2017. Pred pravnomočnostjo pa se le-ta, glede na določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, tudi sicer ne bo izvrševal, saj postane izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja šele, ko postane pravnomočen. V kolikor pa tožnik meni, da za izdajo sklepa niso bili izpolnjeni pogoji oziroma da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev sklepa, le-te lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so zoper sklep oziroma njegovo izvršitev predvideni v stečajnem postopku.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.
soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe – pritožba – prijava izločitvene pravice – prijava terjatve po objavi javne dražbe
Ker je bila izločitvena pravica pritožnice prijavljena v stečajni postopek nad dolžnikom po tem, ko je sodišče prve stopnje že objavilo razpis javne dražbe za prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice (tudi zaznamba izbrisne tožbe je začela učinkovati po tem), javna dražba pa je bila uspešna, prijava izločitvene pravice (in zaznamba izbrisne tožbe), glede na določbo 4. in 5. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ne moreta predstavljati ovire za prodajo sporne nepremičnine oziroma za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe s kupcem, ki je na dražbi uspel.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.
varstvo in vzgoja otrok – določitev preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
darilna pogodba – pogoji za preklic darilne pogodbe – slabo finančno stanje obdarjenca
Vsa pravno relevantna dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče, izkazujejo, da niso podani pogoji za preklic darilne pogodbe, ker bi bilo ogroženo tožničino preživljanje. Preklic darilne pogodbe ni mogoč, če bi z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Slabo finančno stanje toženca pa nenazadnje izhaja tudi iz tožničine izpovedbe.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002760
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR člen 137. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - storilec kaznivega dejanja - vodenje poslov družbe - blanketna norma - nadomestilo plače - pokojninska osnova
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev za nastanek prepovedane posledice zadošča že neplačilo predpisanih prispevkov. Inkriminacija varuje že upravičenje, da bo delodajalec obveznost plačila prispevkov tudi dejansko izvedel.
Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je tisti, ki dejansko vodi posle družbe. Samo dejstvo, da obdolženi ni bil zadolžen za dejanska izplačila, zato na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja blanketno normo, zato se je potrebno pri razlagi pravnih pojmov opreti na določbe ZDR. Glede na sistemsko in namensko razlago določbe o nadomestilu plače po 137. členu ZDR, nadomestilo enako kot plača predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato gre tudi v primeru zaporednega neplačila treh nadomestil plače po drugem odstavku 137. člena ZDR nedvomno za izpolnitev zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086812
URS člen 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost – odškodnina zaradi kršitve osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena – poseg v čast in dobro ime – poseg v zasebnost – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti – trajanje in stopnja duševnih bolečin – pomanjkljiva trditvena podlaga – pravica do svobode izražanja – konflikt človekovih pravic – tehtanje interesov – kolizija ustavnih pravic – objava - medijska objava – tisk – razžalitev – namen zaničevanja – resničnost izjav – objektivno žaljive trditve – objava dejstev – objava mnenj – protipravnost objave – raznašanje resničnih dejstev – upravičen interes javnosti – služnostna pravica – izvrševanje služnostne pravice – pasivna legitimacija – aktivna legitimacija – nesklepčnost tožbe
Kadar do posega v čast in dobro ime pride z navedbami o dejstvih, je pomembno, ali so zatrjevana dejstva resnična ali ne. Če toženec dokaže njihovo resničnost oziroma da je imel utemeljen razlog verjeti v njihovo resničnost, protipravnost ni podana, saj je raznašanje resničnih vesti varovano v okviru svobode izražanja. Drugače kot pri dejstvih bo pri presoji mnenj in vrednostnih sodb protipravnost izključena, če posameznik pri njihovi podaji ni imel zaničevalnega namena. Resničnosti mnenj in vrednostnih sodb namreč že po naravi stvari ni mogoče dokazovati, vendar pa morajo imeti tudi mnenja vsaj nekaj podlage v dejstvih, da jih je mogoče šteti kot upravičene kritike.
V dokaznem postopku ni bilo izkazano, da bi toženka novinarju afirmativno izjavila, da sta prav tožnika odgovorna za navedene očitke, temveč obstaja možnost, da je novinar izjave toženke umestil v drugačen kontekst oziroma ob pripravi članka izpustil izražen dvom, da sta dejanja storila tožnika. Sodišče prve stopnje torej ni bilo mnenja, da se očitek ne nanaša na tožnika, temveč da ni izkazano, da je novinar izjave tožencev korektno oziroma v celoti povzel. Posledično pa v tem delu tudi po presoji pritožbenega sodišča pasivna legitimacija tožencev ni podana.
Za prisojo denarne odškodnine ne zadošča, da so duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime zgolj zatrjevane, temveč morajo biti tudi dokazane. Tožnik ob zaslišanju ni potrdil navedb, da se je v očitkih prepoznal in zaradi tega psihično trpel, posledično pa ne more uspešno uveljavljati odškodnine na tej podlagi.
Pravica do časti in dobrega imena je osebnostna pravica, ki pripada človeku kot posamezniku in mu v okviru pravice do osebnega dostojanstva zagotavlja priznanje njegove vrednosti. Njeno kršitev lahko uveljavlja zgolj posameznik, v čigar čast in dobro ime je bilo poseženo.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
V spisu se nahaja pooblastilo pritožnika odvetniku, iz katerega izhaja obseg danega pooblastila. V njem je izrecno izključeno pooblastilo za plačevanje taks in za vročanje taksnih opominov, torej je pritožnik glede vročanja plačilnih nalogov izključil uporabo prvega odstavka 137. člena ZPP, po katerem se v primeru, da ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. Ker torej vročitev plačilnega naloga z dne 25. 11. 2016 za plačilo sodne takse za pritožbo pooblaščencu pritožnika ni bilo pravilno, je utemeljena pritožbena trditev, da plačilnega naloga pritožnik ni prejel in zato po njem tudi ni mogel postopati.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe – vrnitev v naravi – gozd – stroški upravljanja zavezanca – dokazovanje – dejansko stanje – izvedensko mnenje
Realni položaj denacionalizacijskega zavezanca s hipotetičnim položajem upravičenca glede določanja višine nadomestila pravzaprav nima dosti skupnega, le izhodišče (uporaba taiste nepremičnine) jima je skupno. Samodejna preslikava v smislu „enake dohodke in stroške, kot jih je imel zavezanec, bi imel tudi upravičenec“ je materialnopravno zgrešena. Res pa mora zavezanec opredeliti stroške, ki jih je imel z upravljanjem, kar omogoča sodišču, da preveri, ali bi taiste stroške (in v kakšni višini) imel tudi upravičenec, če bi upravljal s taisto nepremičnino v istem časovnem obdobju, in da ugotovi njegovo neto korist.
Položaj tožnikov v obravnavni zadevi tudi ni povsem hipotetičen in tudi ne povsem neodvisen od realnega položaja, v katerem je z nepremičninami gospodarila tožena stranka. Njen položaj je bil ustrezno (in realno) upoštevan tako, da so tožniki predpostavili (in sodišče jim je sledilo), da bi gospodarili v enakem obsegu, kot je gospodarila tožena stranka – tj. da bi posekali enako količino lesa v enakem obdobju. Povedano drugače: hipoteza o gospodarjenju tožnikov je znotraj realnega okvirja, v katerem je gospodarila tožena stranka. Metoda izračuna koristi tega gospodarjenja (tj. koristi od posekanega lesa) pa je odvisna od okoliščin na strani upravičencev in pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ta, ki jo je izbralo sodišče prve stopnje, povsem primerna in ustrezna.