Pogodbena izpolnitvena obveznost glede bodočih (nezapadlih v času predčasnega prenehanja pogodbe) mesečnih lizing obrokov se spremeni v odškodninsko obveznost, ki ščiti dajalca lizinga, da bo prišel v položaj, v katerem bi bil, če bi jemalec lizinga pravilno izpolnjeval svojo glavno pogodbeno obveznost. Zaradi tega je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da omenjena odškodninska (judikatna) terjatev po vsebini povsem ustreza zavarovani terjatvi iz omenjenega Sporazuma. Drugačna pravna forma terjatve ne spreminja njene vsebine, saj gre v obeh primerih za terjatev na plačilo obrokov na podlagi omenjene pogodbe o finančnem lizingu. Zato tudi ne drži, da razvezana lizing pogodba nima nobenih učinkov, oziroma da je zavarovana terjatev po Sporazumu zaradi predčasne razveze lizing pogodbe prenehala veljati.
začasne odredbe v družinskih sporih – korist otroka – nujnost začasne odločitve o stikih – začasno omejevanje stikov – stiki pod nadzorom – načelo sorazmernosti – sum spolne zlorabe
Skrb za največjo otrokovo korist narekuje poseg v obstoječo obliko vzgoje in varstva otroka ali v stike, ki jih ta ima s staršem, s katerim ne živi, oziroma pogojuje začasno urejanje razmerij med starši in otroki samo v zelo nujnih primerih, ko v dani situaciji ni mogoče odlašati do odločitve, sprejete po rednem postopku z izvedbo vseh dokazov.
Pri tožniku je še vedno podana III. kategorija invalidnosti, zato tožbeni zahtevek za razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
odlog plačila sodnih taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – pravni naslednik – prevzem pravde – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse
Samo dejstvo, da je bila tekom postopka prvotno tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra in je pravdo prevzel njen pravni naslednik (prevzemnik terjatve), na obveznost plačila ne vpliva. Taksna obveznost je namreč na prevzemnika prešla hkrati s prevzemom pravde.
Na pravilnost izdanega plačilnega naloga ne vpliva niti dejstvo, da je tožeča stranka hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. O njem sodišče prve stopnje ni moglo odločiti hkrati z odločitvijo o ugovoru zoper plačilni nalog, saj tedaj ta predlog (še) ni bil popoln. Povsem pravilno je zato tožečo stranko pozvalo naj ga dopolni in ji podalo jasna navodila, kako naj to stori (tretji odstavek 12. člena ZST-1). O predlogu za oprostitev bo torej odločalo v nadaljevanju postopka. Na odločanje o pravilnosti izdanega plačilnega naloga pa to nima nobenega vpliva. Pritožbene navedbe, da bi sodišče moralo najprej odločiti o predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse tako niso utemeljene.
Povsem nepovezane s predmetnim postopkom pa so navedbe, da se v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, takse ne plačujejo. Izpodbijani plačilni nalog namreč ni bil izdan v postopku odločanja o takšnem predlogu. Izdan je bil za plačilo sodne takse za redni (pravdni) postopek, ki je brez dvoma eden od postopkov, za katere se takse plačujejo (1. točka 2. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1.
V določbi 3. točke prvega odstavka 45. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je določeno, da mora zavarovana oseba v primeru zdravstvenih stanj začeti zdraviliško zdravljenje v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Niso pa določene pravne posledice v primeru, da zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju. Tudi to določbo ni mogoče razlagati tako, da zavarovana oseba, pri kateri obstajajo kontraindikacije in zaradi njih ne nastopi zdraviliškega zdravljenja, izgubi pravico določeno v 23. členu ZZVZZ. Do takšnih posledic tudi ne more priti, če zavarovana oseba zdraviliškega zdravljenja ne nastopi v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju, in razlogi za to niso na njeni strani. V konkretnem primeru je bil tožnik na specialistični pregled naročen 24. 11. 2014 in na podlagi na ta dan ugotovljenega zdravstvenega stanja, je bil tudi dne 25. 11. 2014 vložen predlog za odobritev zdraviliškega zdravljenja. Ker razlogi za začetek zdraviliškega zdravljenja v treh mesecih po končanem bolnišničnem zdravljenju niso na tožnikovi strani, ni mogoče odločiti v njegovo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0087523
OZ člen 459, 459-3, 465, 480. ZVKSES člen 10, 91. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevki - jamčevanje za stvarne napake - znižanje kupnine - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - izguba pravic - pravočasnost zahtevka - prekluzija - prekluzivni rok - naknadna sprememba sodne prakse - pravica do sodnega varstva - očitna napaka - dogovorjene lastnosti - obrestovanje vnaprej plačane kupnine - stroški v zvezi z izpolnitvijo prodajne pogodbe
Določba 91. člena ZVKSES ne izključuje uporabe 41. člena ZVPot.
Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do navedbe, da je bilo za objekt pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje. Presodilo je namreč, da to na razsojo v ničemer ne vpliva, saj je pomembno to, kar je dogovorjeno. Uporabno dovoljenje, ki ga izda upravni organ investitorju, namreč ne izključuje obstoja stvarnih napak po OZ, zato se toženec na tej podlagi ne more sklicevati, da napake ni.
Ugotovljene okoliščine, da dedinja živi na kmetiji in je v večji meri že doslej opravljala upravljalske funkcije, utemeljujejo njeno določitev za upraviteljico zapuščine pred predlagano tretjo osebo.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081758
ZZZDR člen 4. OZ člen 142. ZPP člen 315.
odgovornost staršev – skrb za otrokov uspešen osebnostni razvoj – agresija do učencev – napadalno ravnanje do sovrstnikov
Toženca sta bila popustljiva do A.-jevega ravnanja, njuni ustreznejši vzgojni ukrepi pa so izostali, čeprav sta videla, da zgolj pogovori z A. ne zadoščajo za odpravo njegovih težav (konfliktno, agresivno in napadalno ravnanje do učencev, pa tudi do učiteljev z verbalnimi in fizičnimi izpadi). Kljub poznavanju A.-jevih vedenjskih izpadov toženca nista storila vsega potrebnega v okviru svoje starševske dolžnosti, da poskrbita za A.-jev uspešen osebnostni razvoj (4. člen ZZZDR), saj nista že pred obravnavanim škodnim dogodkom poiskala ustrezne strokovne pomoči za A. (to sta storila šele po tem dogodku).
Zgolj trditev tožnika, da bi ga zapustnik kot svojega edinega otroka moral omeniti v oporoki (čeprav nista imela kot oče in sin skoraj nobenih stikov), za dokazovanje zvijačnega ravnanja toženke ne zadostuje.
motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Pri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
izmikanje preizkusu alkoholiziranosti - pravni standard - domneva vožnje pod vplivom alkohola - splošni zavarovalni pogoji
Toženčevo ravnanje po nastopu zavarovalnega primera, ko o prometni nesreči ni obvestil policije, čeprav je to možnost imel, je takšno, da je z njim mogoče zapolniti pravni standard izmikanja preiskavi v smislu zgoraj navedene določbe Splošnih pogojev. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe zadostno navedla, sklicujoč se na določbe Splošnih pogojev, da se zato, ker toženec ni poklical policije, šteje, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti, zaradi česar velja domneva, da je vozil pod vplivom alkohola, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da tožeča stranka ni zatrjevala, da se je toženec izmikal preizkusu alkoholiziranosti in da je zgolj pavšalno navajala, da “se šteje, da se je preizkusu izmaknil”, ker “po nesreči ni poklical policije”.
oprostitev plačila sodnih taks - listina v tujem jeziku
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno navaja, da je izpis izpisala sama iz spletnega programa banke in da sodišče ni zahtevalo originalnega potrdila banke.
SPZ člen 99, 99/1, 99/3, 219, 219/1. ZPP člen 154, 155, 348, 348/6.
vznemirjanje lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - širitev služnosti - porazdelitev dokaznega bremena - trditveno breme - neposredno zaslišanje - zapisnik o zaslišanju - stroški pravdnega postopka - dokazno breme - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin
Ker tožencem ni uspelo dokazati, da izvršujejo stvarno služnost v okvirih, kot je ustanovljena, je treba tožbenemu zahtevku za prepoved vznemirjanja lastninske pravice ugoditi.
Trditveno breme namreč obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera, ki znotraj istega dejstvenega substrata predstavljajo zgolj konkretizacijo prvotnih trditev, obenem pa praviloma na njih (po izvedenem dokaznem postopku) tudi sloni ocena ali odločilna dejstva obstajajo ali ne.
Izvajanje služnosti izven okvirjev ustanovljene služnosti predstavlja nedovoljeno širitev stvarne služnosti.
Sodišče ni priznalo stroškov za posvet s stranko in pregled listin, saj so ti že zajeti v priznanih stroških za sestavo pritožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085199
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 74/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 3, 3/1. Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.
spor o pristojnosti – evropski plačilni nalog – stvarna pristojnost – nacionalno pravo – gospodarski spor – podjetnik
Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev oprlo na dokaze, ki jih pravdni stranki nista predlagali, in zato njihove izvedbe v dokaznem postopku ni odredilo ter jih tudi ni izvedlo, ima sodba prve stopnje pomanjkljivost, zaradi katere se v izpodbijanem delu ne more preizkusiti.
ZPP člen 180, 399, 399/2, 399/2-10, 454, 454/2. OZ člen 22.
spor majhne vrednosti - izvedba naroka - predlog za izvedbo naroka, podan s strani nasprotne stranke - poprava tožbe - sprememba navedbe opravilne številke - zavrnitev dokaznih predlogov
Sprememba opravilne številke in datuma sklepa o izvršbi, ki je v tožbenem predlogu naveden kot sklep, ki naj se ohrani v veljavi, ne pomeni spremembe tožbe, ampak zgolj njeno popravo.
Izvedba naroka v sporih majhne vrednosti je obligatorna le v primeru, ko jo stranka zahteva. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožena stranka v predmetnem postopku takšne zahteve (oziroma predloga) ni podala. V pritožbi pa s sklicevanjem na kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi opustitve izvedbe naroka, ki jo je zahtevala (le) nasprotna stranka, ne more uspeti.
obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - dopustitev in opustitev - kršitev obveznosti - bodoča kršitev - motenje posesti - vzpostavitev prejšnjega stanja
V predlogu za izvršbo je upnik očital večkratno kršitev obveznosti v času od 29. 4. 2016 do 7. 5. 2016, kar, če se trditve izkažejo za resnične, utemeljuje njegov interes za dovolitev izvršbe zaradi preprečitve ponovnih kršitev obveznosti v prihodnje. Za tak primer pa je v 227. členu ZIZ predvidena dovolitev izvršbe ob smiselni uporabi prvega do tretjega in petega odstavka 226. člena tega zakona. Ker je predlagana izvršba zaradi opustitve obveznosti iz izvršilnega naslova (prepoved odklopa vode), določitev roka za izpolnitev že pojmovno ne pride v poštev, temveč se izvršba dovoli tako, da se dolžniku zagrozi (ne izreče) z denarno kaznijo, če bo ponovno kršil svojo dolžnost opustiti motilna dejanja nasproti upniku.
Določba 227. člena ZIZ preprečuje možnost, da bi dolžnik, ki mu izvršilni naslov nalaga nekaj dopustiti ali opustiti, lahko nesankcionirano kršil obveznost pred ali po izdaji sklepa o izvršbi. Seveda to ne pomeni, da je lahko kaznovan za kršitev obveznosti, storjeno pred vložitvijo predloga za izvršbo, gre za grožnjo z denarnim kaznovanjem za primer morebitne kasnejše kršitve, ob ugotovitvi prejšnje, ki utemeljuje interes za dovolitev izvršbe. Ob stališču sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je za odločitev odločilno, ali je bil ventil za vodo zaprt v času izdaje sklepa o izvršbi, bi moral upnik ob vsakem posameznem zaprtju ventila za vodo vložiti nov izvršilni predlog, pa ob odprtem ventilu v času izdaje sklepa o izvršbi ne bi mogel uspeti, ali pa bi moral trpeti protipravno stanje in biti do izdaje sklepa o izvršbi brez vode. To pa ne pomeni zagotovitve pravice do sodnega varstva pri izvršitvi izvršilnega naslova.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15, 356, 426. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – neprava stvarna služnost – nasprotovanje lastnika služeče stvari – res iudicata
Okoliščina, ali je lastnik služeče nepremičnine izvrševanju vožnje nasprotoval in jih prepovedal in kdaj, predstavlja odločilno dejstvo za odločitev v predmetni zadevi, saj nepravo priposestvovanje stvarne služnosti ni možno v primeru, če je lastnik služeče stvari temu nasprotoval.