Upravičenec do vložitve zasebne tožbe je tisti, ki je bil s kaznivim dejanjem oškodovan, torej tisti, kateremu je bila s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena kakršnakoli osebna ali premoženjska pravica (6. alineja prvega odstavka 144. člena ZKP). Pri kaznivem dejanju samovoljnosti po 310. členu KZ-1 lahko gre za poseg v različne pravice drugih. Zasebna tožba obdolžencem očita, da so si samovoljno vzeli svojo pravico dostopa oz. prehoda poti oz. so mislili, da jim ta pravica pripada, pravica, ki naj bi bila z obravnavanimi dejanji prekršena oz. ogrožena, pa je lastninska pravica. Upravičeni tožilec je v obravnavani zadevi nosilec te pravice, torej lastnik. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, in tega pritožnik ne izpodbija oz. izrecno tej ugotovitvi pritrjuje, da je pot na kateri so se zgodili obravnavani dogodki, kategorizirana javna cesta in je v zemljiški knjigi zaznamovano javno dobro, kar pomeni, da ni (in ne more biti) v lasti zasebnega tožilca, posledično pa, da zasebni tožilec ni upravičeni tožilec. V tem obsegu so zato bili podani pogoji za zavrženje zasebne tožbe (1. točka prvega odstavka 352. člena ZKP).
Tožnik je s prejeto nagrado lavreat na mednarodnem glasbenem tekmovanju v tujini izpolnil pogoj izjemnega dosežka iz 24. člena Zštip-1. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijani odločbi utemeljeno odpravilo, tožniku priznalo pravico do Zoisove štipendije v študijskem letu 2015/2016, tožencu pa naložilo izdajo odmerne odločbe.
Pogodbena izpolnitvena obveznost glede bodočih (nezapadlih v času predčasnega prenehanja pogodbe) mesečnih lizing obrokov se spremeni v odškodninsko obveznost, ki ščiti dajalca lizinga, da bo prišel v položaj, v katerem bi bil, če bi jemalec lizinga pravilno izpolnjeval svojo glavno pogodbeno obveznost. Zaradi tega je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da omenjena odškodninska (judikatna) terjatev po vsebini povsem ustreza zavarovani terjatvi iz omenjenega Sporazuma. Drugačna pravna forma terjatve ne spreminja njene vsebine, saj gre v obeh primerih za terjatev na plačilo obrokov na podlagi omenjene pogodbe o finančnem lizingu. Zato tudi ne drži, da razvezana lizing pogodba nima nobenih učinkov, oziroma da je zavarovana terjatev po Sporazumu zaradi predčasne razveze lizing pogodbe prenehala veljati.
umik – ugovor – ustavitev – izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem postopku ne glede na ustavitev postopka odločiti tudi o dolžnikovem ugovoru glede na to, da je do umika predloga za izvršbo prišlo še pred odločitvijo o ugovoru zaradi prisilne realizacije terjatve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00002634
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 131/1, 149.
odškodninska odgovornost delodajalca - premoženjska škoda - izguba na zaslužku - invalid - nadomestilo za invalidnost - nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost
Tožnik se je poškodoval, ko je s sodelavcem polagal mediapan ploščo (dimenzija 260 x 207 cm, debeline 3,8 cm in teže 159,50 kg) na delovno mizo krožno-žagalnega stroja. Sporna mediapan plošča sama po sebi ni bila nevarna stvar, prav tako pa njeno polaganje na delovno mizo krožno-žagalnega stroja ni predstavljalo nevarne dejavnosti. Nevarna stvar je le tista, ki s svojimi negativnimi vplivi povzroči obstoj večje nevarnosti za nastanek škode od običajne (zaradi lastnosti svari same oziroma zaradi okoliščin, ki vplivajo na to povečano nevarnost). Sporna mediapan plošča pa teh kriterijev ne izpolnjuje. Kolikor pa stvar postane nevarna zaradi nepravilne uporabe, pa to ni nevarna stvar v smislu določbe 149. člena OZ, temveč se to dejstvo presoja v okviru ugotavljanja krivdne odgovornosti povzročitelja škode (prvi odstavek 131. člena OZ).
Za nastalo škodo tožena stranka krivdno odgovorna, ker tožnika ni ustrezno poučila oziroma, mu ni dala potrebnih navodil o pravilnem delu pri polaganju mediapan plošče (z dimenzijami, kakršne je imela tudi mediapan plošča, pri kateri je prišlo do poškodbe tožnika) na delovno mizo krožno-žagalnega stroja.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost organizatorja prireditve – krivdna odškodninska odgovornost – red in varnost na prireditvi – rediteljska služba
Določitev območja (prostora), kjer je bila prireditev, je stvar konkretnih okoliščin. Organizator prireditve je dolžan zagotavljati red in s tem varstvo udeležencev prireditve le na tem območju. To območje pa v konkretnem primeru lahko ni omejeno le na notranje prostore diskoteke, če so utemeljene navedbe tožnika, da se je prireditev izvajala tudi zunaj diskoteke, kjer so se pekle pice, s tem, da so obiskovalci odnašali pijačo iz lokala.
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - neopravičen izostanek zasebnega tožilca iz naroka za glavno obravnavo - pravilnost vabljenja - pooblaščenec odvetnik kot prava vešča oseba
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da pritožniku, ki je odvetnik z dolgoletno prakso in torej ni prava neuka stranka, določbe ZKP, ki se nanašajo na izostanek zasebnega tožilca in pooblaščenca z glavne obravnave, prav gotovo niso neznane.
postopek osebnega stečaja - posebna pravila o prodaji premoženja - prodaja stanovanja - dolžnik kot lastnik stanovanja - ureditvena začasna odredba - sklep o prodaji - izpraznitveni sklep - pravnomočnost sklepa o prodaji - izvršitev sklepa - izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja - pogoji za izdajo sklepa - pravna sredstva v stečajnem postopku
Sodišče prve stopnje bi dolžniku lahko že s sklepom o prodaji naložilo, da v treh mesecih po prejemu sklepa izprazni stanovanje ali stanovanjsko hišo in jo izroči upravitelju, kot to določa drugi odstavek 395. člena ZFPPIPP. Ker sta sklep o prodaji in tudi sklep o izročitvi nepremičnine kupcu postala pravnomočna, sta postopanji sodišča prve stopnje, ki je izdalo sklep, s katerim je tožniku naložilo, da mora izprazniti mansardno stanovanje, kot tudi upravitelja, ki je tožnika pozval, da to stori, nedvomno zakoniti. Tožnik s predlagano začasno odredbo, v dani dejanski in pravni situaciji, ne more preprečiti izvršitve sklepa z dne 12. 1. 2017. Pred pravnomočnostjo pa se le-ta, glede na določbo tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP, tudi sicer ne bo izvrševal, saj postane izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev stanovanja šele, ko postane pravnomočen. V kolikor pa tožnik meni, da za izdajo sklepa niso bili izpolnjeni pogoji oziroma da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršitev sklepa, le-te lahko uveljavlja s pravnimi sredstvi, ki so zoper sklep oziroma njegovo izvršitev predvideni v stečajnem postopku.
Odvetnikovo ravnanje v nasprotju s pravnim standardom dobrega strokovnjaka predstavlja grobo napako pri opravljanju odvetniškega poklica v smislu 2. člena Posebnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov.
Ker je odvetnik v konkretnem primeru podal neučinkovit odstop od pogodbe o nakupu avtobusa, tožbo za vračilo kupnine in plačilo odškodnine pa je vložil po preteku enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 480. člena OZ, je presoja utemeljenosti pritožbe odvisna izključno od vprašanja, ali je pravilno tožničino pritožbeno stališče, da odvetnik v postopku uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz naslova stvarnih napak zoper prodajalca ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Izjava o sprejemu dediščine se ne more enostransko preklicati. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku. Slednjega pa pritožnica ni izkazala, zato je odločitev prvega sodišča, ki je za dediča premoženja po zapustnici štelo pritožničinega očeta, pravilna.
varstvo in vzgoja otrok – določitev preživnine – potrebe upravičenca – zmožnosti zavezanca – dodatek za nego otroka
Dodatek za nego otroka je vrsta družinskega prejemka, ki je kot denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka.
DELOVNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00002760
KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZDR člen 137. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - plačilo prispevkov s strani delodajalca - storilec kaznivega dejanja - vodenje poslov družbe - blanketna norma - nadomestilo plače - pokojninska osnova
Pri kaznivem dejanju kršitve temeljnih pravic delavcev za nastanek prepovedane posledice zadošča že neplačilo predpisanih prispevkov. Inkriminacija varuje že upravičenje, da bo delodajalec obveznost plačila prispevkov tudi dejansko izvedel.
Storilec kaznivega dejanja po 196. členu KZ-1 je tisti, ki dejansko vodi posle družbe. Samo dejstvo, da obdolženi ni bil zadolžen za dejanska izplačila, zato na obstoj obravnavanega kaznivega dejanja ne vpliva.
Kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev predstavlja blanketno normo, zato se je potrebno pri razlagi pravnih pojmov opreti na določbe ZDR. Glede na sistemsko in namensko razlago določbe o nadomestilu plače po 137. členu ZDR, nadomestilo enako kot plača predstavlja plačilo za delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato gre tudi v primeru zaporednega neplačila treh nadomestil plače po drugem odstavku 137. člena ZDR nedvomno za izpolnitev zakonskih znakov kvalificirane oblike kaznivega dejanja po drugem odstavku 196. člena KZ-1.
ZPP člen 319, 319/2, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-15, 356, 426. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 54, 54/1.
zaščita pred vznemirjanjem – negatorna tožba – ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti – neprava stvarna služnost – nasprotovanje lastnika služeče stvari – res iudicata
Okoliščina, ali je lastnik služeče nepremičnine izvrševanju vožnje nasprotoval in jih prepovedal in kdaj, predstavlja odločilno dejstvo za odločitev v predmetni zadevi, saj nepravo priposestvovanje stvarne služnosti ni možno v primeru, če je lastnik služeče stvari temu nasprotoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085199
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 74/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 3, 3/1. Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.
spor o pristojnosti – evropski plačilni nalog – stvarna pristojnost – nacionalno pravo – gospodarski spor – podjetnik
Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.
izvršitelj – izvršilni stroški – obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja – obračun in plačilo stroškov – dokončni obračun – zahteva, da o obračunu odloči sodišče – izvršilni naslov – poplačilo iz izterjanega denarnega zneska – poplačilo iz položene varščine – presežek varščine – vrnitev preveč plačane varščine – kondikcijski zahtevek – skrbniški račun – odstavljen izvršitelj
V konkretnem primeru naj bi znesek položene varščine presegel znesek po dokončnem obračunu oziroma v primeru zahteve po odločitvi sodišča, in ker je izvršitelj odstavljen, je, ne glede na zatrjevano dejstvo, da je izvršilni postopek še v teku, odpadla pravna podlaga za zadržanje presežka varščine na toženčevem računu.
Tožniku ni mogel začeti teči trimesečni rok za izpodbijanje sodne poravnave zaradi napačnega zastopanja, preden mu je bila vrnjena poslovna sposobnost.
obročno plačilo sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje - denarna sredstva - težko izterljive terjatve - težko unovčljivo premoženje - trditveno in dokazno breme
Ne zadošča, da taksni zavezanec zgolj navede, da je premoženje, s katerim sicer razpolaga, težko unovčljivo, ampak mora to okoliščino tudi ustrezno obrazložiti in izkazati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0086467
ZOR člen 178, 178/4.
zavarovalna pogodba – zavarovanje odgovornosti – uporaba tujega prava – makedonsko pravo – škoda, ki jo povzročijo premikajoča se vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost
Zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvo toženca in drugo toženko sodišče prve stopnje utemeljuje z ugotovitvijo, da naj bi slednja dva (kot naj bi to ugovarjala) izkazala, da je bil za nastanek predmetne prometne nesreče kriv izključno tretje toženec. Stališča glede vprašanja dovoljenosti uveljavljanja tega ugovora v času veljavnosti nekdanjega ZOR niso bila enoznačna. Vrhovno sodišče RS je v odločbi II Ips 983/1994 z dne 28. 6. 1995, ki je v zvezi z uporabo četrtega odstavka 178. člena ZOR, jasno poudarilo, da krivda le enega izmed voznikov za prometno nesrečo, v kateri je udeleženih več premikajočih se motornih vozil, ne more vplivati na njihovo solidarno objektivno odgovornost „drugim“. Takšno naziranje pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča skladno z namenom, zaradi katerega je (objektivna) odgovornost imetnikov (premikajočih se) motornih vozil napram drugim (to je osebam, ki v času škodnega dogodka to niso) sploh vzpostavljena. Ta ni vzpostavljena zaradi njihove morebitne krivde, ampak (ne glede na njen obstoj) zaradi (povečane) škodne nevarnosti, ki jo takšno obratovanje (delovanje) napram drugim predstavlja.
Za ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine ni relevantno, kateri dedič je plačal stroške za popis in cenitev zapuščine. To dejstvo je relevantno pri odločanju o skupnih stroških zapuščinskega postopka.