V skladu z določbo 323. člena ZPP predsednik senata z lastnoročnim podpisom podpiše le izvirnik odločbe. Iz izvirnika izpodbijanega sklepa izhaja, da ga je lastnoročno podpisala razpravljajoča sodnica. Sklep, ki se izda v fizični obliki, pa se nato lahko vroči strankam v overjenem prepisu, kar je tudi značilnost obravnavanega primera.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo
Nasprotje med izrekom in obrazložitvijo je podano, ker iz izreka izhaja, da sklep o izvršbi ostane v veljavi v kondemnatornem in stroškovnem delu, iz obrazložitve pa, da je tožnik tekom postopka tožbo delno umaknil.
uporabnina – souporaba solastne stvari – zahteva za souporabo
Tožničino izpostavljanje (nespornega) dejstva, da je sama solastnica hiše do ¾ (toženka pa do ¼) in da je zato upravičena stvar uporabljati, za utemeljenost predmetnega tožbenega zahtevka ni dovolj, saj tožnica za souporabo nepremičnine nikoli ni zaprosila (torej je ni zahtevala).
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
zavarovanje odgovornosti – prometna nesreča – nova škoda – nepremoženjska škoda – renta – izgubljeni zaslužek – ugovor zastaranja
Nova škoda je tista škoda, ki izvira iz istega škodnega dogodka, a v času sklepanja zunajsodne poravnave ni bilo gotovo, ali bo nastala in če bo, kakšen bo njen obseg. Zato je sodišče pravilno zavzelo stališče do odločilnega vprašanja, ali je bilo ob podpisu zunajsodne poravnave gotovo, da bo do amputacije noge prišlo.
ZJRM-1 člen 6, 6/1. ZP-1 člen 6a, 57, 57/2, 136, 136/1, 136/1-9.
manjša verbalna kršitev - prekršek neznatnega pomena - ustavitev postopka o prekršku - ocena škodljive posledice - zakonski znak prekrška
Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 7 izpodbijane sodbe nanaša na oceno škodljive posledice iz 6.a člena ZP-1 in ne na presojo prepovedane posledice kot zakonitega znaka prekrška po 6. členu ZJRM-1, saj je prepovedana posledica kot zakoniti znak obravnavanega prekrška dovolj določno opisan v sami določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
osebni stečaj - odpust obveznosti - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - ovira za odpust obveznosti - nov predlog za odpust obveznosti - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - načelo enakosti pred zakonom - enako varstvo pravic - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju - ustavitev postopka odpusta obveznosti
Pritožnik sicer navaja spremenjena dejstva in okoliščine, ki naj bi opravičevale začetek novega postopka odpusta obveznosti. Vendar pa le-te, v kolikor primerjamo obravnavano situacijo s primeri, pri katerih je sodna praksa dopuščala začetek novega postopka odpusta obveznosti, čeprav je bil predlog za začetek postopka odpusta obveznosti enkrat že zavrnjen, tudi z vidika načela enakosti pred zakonom in načela enakega varstva pravic, ne morejo utemeljevati predloga za začetek novega postopka odpusta obveznosti, glede na to, da je od pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti preteklo le dve leti.
odgovornost države za delo policista - pooblastila policije - prekoračitev pooblastil - silobran - načelo sorazmernosti - soprispevek oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo v policijskem postopku kršeno načelo sorazmernosti, ker so policisti brez potrebe grobo oziroma surovo ravnali s tožnikom in zato prekoračili svoja pooblastila, poleg tega pa je bilo trajanje pridržanja predolgo glede na njegov namen. O protipravnosti nastale škode torej ne more biti nobenega dvoma.
Jezikanje in omalovažujoč odnos tožnika do organov oblasti nista pravnorelevanten vzrok za nastalo škodo, ki izvira iz obravnavanega posega v tožnikovo osebno integriteto in svobodo, saj mora tudi s takšnimi državljani policija ravnati po prepisanem postopku.
predlog za zavarovanje denarne terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - pozivni sklep - poprava predloga - potrdilo o izvršljivosti - izvršljivost terjatve
Upnica je zadostila zahtevi iz petega odstavka 40. člena ZIZ, ko je v predlogu za zavarovanje denarne terjatve opredelila izvršilni naslov. S tem je zatrjevala tudi, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
zavarovanje s hipoteko - višina terjatve - delno plačilo - zmanjšanje hipoteke
Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.
Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.
Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0086093
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 179, 186, 395, 395/1. ZPP člen 14. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
povrnitev nepremoženjske škode – razžalitev dobrega imena in časti – javni uslužbenec – pravica do osebnega dostojanstva – pravica do zasebnosti – svoboda izražanja – žaljiva obdolžitev – identično dejansko stanje – objektivna žaljivost – žaljivost trditev – resna kritika – resničnost trditev – denarna odškodnina – odmera odškodnine – deljena vzročnost – deljena odgovornost – soprispevek medijev – solidarna odgovornost
Vztrajno ponavljanje, da je tožnica tajna policijska sodelavka, ki nezakonito (ne pa v skladu z določbami ZKP) sodeluje s policijo, pri tem izrablja svoj položaj javne uslužbenke in zlorablja zaupanje poslancev in sodelavcev, je objektivno žaljivo. Tožnici je bilo pripisano ne le ravnanje v nasprotju z zakonom in Ustavo, pač pa tudi nemoralno ravnanje (zloraba zaupanja), kar nedvomno posega v ugled prizadetega.
Izjave, katerih izključni namen je sramotitev oziroma zaničevanje prizadete osebe, ne uživajo varstva pravice do svobode izražanja.
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo večkratne posege toženca v čast in dobro ime tožnice kot celoto. Pravilno je opozorilo na njihovo število (desetkrat v časovnem obdobju od 12. 3. 2010 do 30. 8. 2010), toženčevo vztrajnost (ponavljal je žaljive in neresnične izjave o tožničinem nezakonitem in nemoralnem opravljanju dela javne uslužbenke, jim dodajal neresnične izjave o njenem osebnem življenju – intimni povezanosti z drugo, v javnosti znano osebo), odmevnost (objavo v več javnosti najbolj dostopnih medijih – splet, TV, časopis) in njihovo trajnost (spet).
ZIZ člen 55, 55/1, 71. ZFPPIPP člen 67, 67/3, 67/3-3, 261, 264.
ugovor pobota - materialno in procesno pobotanje - pobot v stečajnem postopku - nastanek terjatve - priznana terjatev - odlog izvršbe - nezmožnost restitucije kot pravno upoštevna škoda
Glede na pravila oziroma načela stečajnega postopka sodišče druge stopnje ne more pritrditi zavzetemu stališču prvostopenjskega sodišča, da prerekana terjatev nastane šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero sodišče ugotovi njen obstoj. Priznanje terjatve je potrebno ločiti od vprašanja njenega nastanka.
Ker je stečajni postopek še v teku, od dolžnika ni mogoče zahtevati, da bi konkretno navedel znesek pričakovane škode, zato nezmožnost oziroma zmanjšana možnost povrnitve izterjanega v primeru naknadnega uspeha z izrednim oziroma rednim pravnim sredstvom, predstavlja škodo, ki je pravno upoštevna.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – plača – nadomestilo plače – reparacija – opisni izrek – razlaga izreka – nezmožnost za delo – nadomestilo za bolniško odsotnost
Plača je po svoji naravi plačilo delavcu za dejansko opravljanje dela pri delodajalcu. Nadomestilo plače pa gre delavcu v drugih zakonsko določenih primerih, med drugim tudi, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Obveznost plačila nadomestila plače, ki jo v delovnih sporih delodajalcu naložijo sodišča, za obdobje, ko delavec ni delal zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po naravi stvari sodi med primere, ko delavec ni delal iz razlogov na strani delodajalca. Izraz nadomestilo plače je treba razumeti v smislu reparacije (odškodnine), katere namen je v vzpostavitvi stanja, ki bi obstajalo, če delovno razmerje ne bi prenehalo. Gre torej za denarni zahtevek iz naslova pravic, ki so dospele v času, ko delavec ni delal. Delavec je tako upravičen do vzpostavitve stanja, kot da do prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo. Izraza „kot če bi delal“, ki se uporablja v sodni praksi, ni mogoče razumeti tako, da se v vseh primerih, tudi takšnih, ko je delavec nezmožen za delo zaradi zdravstvenih razlogov, nadomestilo prizna, kot če bi delavec dejansko delal, temveč ga je treba razumeti v smislu pravic, ki bi dejansko dospele, če bi bil dolžnik pri delodajalcu še vedno v delovnem razmerju.
Izrek izvršilnega naslova je opisne narave (ne glede na to, da višino nadomestila veže na 36. plačni razred – tudi višina bolniškega nadomestila je vezana na plačni razred, v katerega je delavec uvrščen) ter tako nujno podvržen razlagi. Ker je bila upnica nezmožna za delo, vzpostavitev prejšnjega stanja v konkretnem primeru pomeni, da je upnica upravičena do takšnega morebitnega zneska odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kot če bi bila v danem obdobju pri dolžniku zaposlena (v delovnem razmerju), vendar zadržana z dela zaradi bolezni, zmanjšanega za že prejeto nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti. Drugačna razlaga izreka izvršilnega naslova bi bila v nasprotju z namenom instituta reparacije - nadomestila plače.
nujna pot – določitev nujne poti – načelo sorazmernosti – za redno rabo potrebna zveza z javno cesto – obstoječ priključek za javno cesto – stroški postopka
Določena nujna pot je najustreznejša, ker je glede na geometrijske karakteristike najmanj obremenjujoča, najlaže in najhitreje izvedljiva, stroškovno najcenejša, dosedanja uporaba služečih nepremičnin prve nasprotne udeleženke pa ne bo bistveno okrnjena.
Ker o v pobot ugovarjani terjatvi tožene stranke teče gospodarski spor, o njej še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je glede uveljavljenega pobotnega ugovora tožene stranke podana litispendenca in je ob pravilni uporabi 189. člena ZPP pobotni ugovor tožene stranke tudi pravilno zavrglo. Tako imenovano procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene. Zato glede uveljavljanja pobotnega ugovora veljajo tudi pravila o litispendenci. Dokler je tak ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde, po drugi strani pa ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda in je treba v takem primeru ugovor pobota zavreči.
terjatev do zapuščine – pogodba o preužitku – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – nepremagljive ovire – pravica do izjave – nujni delež
Z ozirom na to, da lahko nujni dedič postane le tisti, ki takšno zakonsko predvideno pravico (možnost) uveljavlja, so bile v tem oziru (predhodno omenjene) tožničine trditve podane ne le pravočasno, ampak so za odločitev v predmetni zadevi tudi relevantne (v smislu določbe 360. člena OZ), do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/7, 186, 186/2. ZOPOKD člen 24, 25.
poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.