OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0086815
OZ člen 134, 178, 183. ZEPT člen 11. KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4. ZPP člen 8, 360, 360/1.
pravica do dobrega imena in ugleda pravne osebe – pravica do svobode izražanja – okrnitev dobrega imena in ugleda pravne osebe – odškodninska odgovornost upravljavca spletnega foruma – izjava kot trditev o dejstvih – žaljiva obdolžitev
Upravljavec spletnega foruma ni dolžan preverjati resničnosti vseh objav, dolžan pa je reagirati na prejeto opozorilo in odstraniti morebitna žaljiva in protipravna sporočila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00000005
KZ-1 člen 49, 171, 171/1, 191,191/1. ZKP člen 234, 234/2, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 373, 383.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje spolnega nasilja - absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - relativne bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti odločbe - celovita dokazna ocena - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - odločba o kazenski sankciji - odmera kazni - zakonski znaki kaznivega dejanja
Okoliščine, da poškodbe oškodovanke niso bile opazne, pa tudi še ne pomeni, da obdolženec oškodovanke ni pretepal, jo lasal, brcal,..., kot mu je to očitala obtožba. Glede na izvedene dokaze pa tudi ne gre dvomiti, da je obdolženec poskrbel, da drugi oškodovankinih poškodb niso videli, oškodovanka pa je tudi sicer sama povedala, da jo je obdolženec pretepel vedno le takrat, ko sta bila sama ali v navzočnosti otrok.
kupoprodajna pogodba - enostranski odstop - vračilo kupnine - pogodba o ari - avans - razlaga pogodbe - odgovornost stranke za neizpolnitev pogodbe - odškodninska odgovornost - pobotni ugovor - nasprotna tožba - litispendenca - sporna dejstva - razveza kupoprodajne pogodbe
Litispendenco ustvarja tudi uveljavljanje ugovora pobotanja v pravdi po 3. odstavku 319. člena ZPP. Kriteriji za dopustnost nasprotne tožbe in uveljavljanje procesnega pobota se prekrivajo, saj ZPP izrecno določa, da je nasprotna tožba dopustna, če se zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe lahko pobotata (2. točka 1. odstavka 183. člena ZPP). V skladu s sodno prakso se šteje, da nasprotna tožba in procesni pobotni ugovor predstavljata uveljavljanje istega zahtevka na dva procesna načina. Toženec je v odgovoru na tožbo najprej uveljavljal pobotni ugovor, s katerim je uveljavljal v pobot svojo terjatev v višini 35.000,00 EUR, v nadaljevanju pa vložil še nasprotno tožbo, v kateri je uveljavljal nekoliko višjo terjatev v višini 35.899,95 EUR s pripadki, zato je nasprotna tožba v delu, ki se nanaša na zahtevek toženca v višini 35.000,00 EUR, zaradi litispendence nedopustna.
103. člen OZ, ki določa, da ima če pri dvostranskih pogodbah ena stranka ne izpolni svoje obveznosti in ni določeno kaj drugega, druga stranka možnost zahtevati izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji iz naslednjih členov odstopiti od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu, v vsakem primeru pa ima pravico do odškodnine. Te določbe OZ sodišče prve stopnje ni uporabilo pravilno in v zvezi s samo podlago tega zahtevka toženca dejanskega stanja tudi ni ugotovilo popolno. Odškodninsko odgovorna je lahko glede na to zakonsko določilo namreč samo tista pogodbena stranka, ki ni izpolnila svojih obveznosti iz sklenjene pogodbe.
Sodišče prve stopnje je napačno sklepalo, da je med pravdnima strankama nesporno, da sta se s prodajno pogodbo izrecno dogovorili, da se večji del kupnine poplača s pridobitvijo kredita oz. finančnega leasinga in da naj bi bila to tudi edina sprejemljiva opcija plačila kupnine s strani tožeče stranke, kar predstavlja kršitev določila 214. člena ZPP, ta kršitev pa je imela vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe, saj sodišče v nadaljevanju zaradi takšnega napačnega sklepanja sploh ni ugotavljalo odločilnih dejstev v zvezi z obstojem takšnega dogovora o načinu plačila kupnine, zato je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0058645
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. ZKP člen 107. ZPP člen 360, 360/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - verjetnost obstoja pravice na predmetu izvršbe - pravnomočno končan postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izredno pravno sredstvo - revizija - kazenski postopek - obnova postopka - hipotetična možnost - ničnost kupoprodajne pogodbe - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - premoženjskopravni zahtevek - razveljavitev hipoteke - verjetnost nastanka težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjeni pogoji
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Enako velja za okoliščino, da zoper osebi, ki naj bi s prevaro povzročili izgubo lastninske pravice tretje na predmetu izvršbe, teče kazenski postopek, ter za okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti krivo pričanje obdolženih v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.
Po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) mora tretji hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
intervencija – pravni interes – sosporniški intervenient – poziv na dopolnitev nepopolne vloge – laična vloga
Tožeča stranka je predlagala, da sodišče o pravdi obvesti drugo pogodbeno stranko iz kreditne pogodbe. Ta je v pravdo vstopil in priglasil intervencijo na njeni strani. Ker iz spisa izhaja, da gre za kreditno pogodbo, kjer sta tožeča stranka in predlagani intervenient kreditna zavezanca in ker gre za spor o veljavnosti te pogodbe, ima tožeča stranka in stranski intervenient interes za sodelovanje v postopku. Pri tem ni pomembno, kot zmotno meni pritožba, da stranski intervenient ni v izjavi, da vstopa v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, ponovno obrazložil, da je stranka kreditne pogodbe, ki se v tej pravdi izpodbija (199. člen ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vrednost darila – napotitev oporočnega dediča – manj verjetna pravica
Tudi vrednost darila je lahko sporno dejstvo, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka.
Pri odločanju, koga iz zapuščinskega postopka napotiti na pravdo, mora sodišče razmisliti, kdo bi dedoval posamezno stvar iz zapuščine, če tožba (glede spornih dejstev) ne bo vložena – tisti, ki bi jo, ima močnejšo pravico, zato mora pravdo začeti drugi.
Res so v sodni praksi redki primeri, ko je pravdo napoten oporočni dedič, ni pa to nemogoče. Če sodišče na podlagi podatkov v spisu in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, ugotovi, da ne bi moglo odločiti v njegovo korist, mora biti na pravdo napoten prav on.
Z vidika poslovne odškodninske odgovornosti ni pomembno, ali dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, ker ni mogel izpolniti ali ker ni hotel izpolniti, temveč le, ali za neizpolnitev odgovarja. Pojem nemožnosti izpolnitve tako pri razbremenitvi odškodninske odgovornosti ne opravlja nobene funkcije. Dolžnik se lahko razbremeni le, če dokaže nastop nepredvidljivih okoliščin izven svojega področja nadzora.
Tveganje za vlom spada v sfero tveganj tožene stranke, ki je profesionalna oseba, ki takšno dejavnost opravlja na trgu. Kljub ravnanju prve tožnice, da je zmanjšala obseg varovanja in število varnostnikov, se sfere prevzetih tveganj niso spremenile, saj je predmet Pogodbe ostal isti.
odločanje po stanju ob koncu glavne obravnave - izdaja in razglasitev sodbe - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je prisodilo zakonske zamudne obresti z zapadlostjo po koncu glavne obravnave, kršilo materialnopravno procesno določbo 311. člena ZPP, ki ne določa le procesnega postopanja sodišča, temveč določa tudi materialno pravne posledice, saj mora sodišče zavrniti tožbeni zahtevek v delu, kolikor vtoževana terjatev ni zapadla do konca glavne obravnave, kar pa pomeni zlitje procesnih in materialno pravnih pogojev za odločanje o zahtevku. Sodišče prve stopnje je zadnjo glavno obravnavo opravilo 20. 10. 2016 in to je časovni moment, na katerega mora sodišče presojati utemeljenost tožbenega zahtevka. Izdaja in razglasitev sodbe skladno z določbo 321. člena ZPP na ta časovni moment ne vplivata in ga ne moreta spremeniti.
Pravna podlaga tožbenemu zahtevku je vseskozi gradbena pogodba in z njo dogovorjena dela, spornost dejansko opravljenih del in spornost časovne izvedbe del, glede na to, da je tožena stranka kot naročnica del odstopila od pogodbe, pa se je dokazovala med drugim tudi s knjigo obračunskih izmer. Tožena stranka je tako ves čas postopka vedela, kaj je pravna podlaga tožbenemu zahtevku in vedela, da se bodo pravno relevantna dejstva dokazovala tudi s knjigo obračunskih izmer in glede tega dokaza bi se lahko izjasnila v obsegu kot je ocenila, da je za njen uspeh v postopku potrebno, sodišče prve stopnje pa v okviru materialnega procesnega vodstva ni dolžno opozarjati strank, da se niso ali niso zadosti izjasnile glede dokaznih predlogov in njihove vsebine ob upoštevanju trditev nasprotne stranke. Če je pri ugotavljanju dejanskega stanja sodišče štelo kot odločilen dokaz knjigo obračunskih izmer, katere predložitev je celo zahtevala tožena stranka sama in je bila v spis predložena takoj na njen poziv, potem je neutemeljen pritožbeni očitek, da je izpodbijana sodba sodba presenečenja, če se je ta dokaz pokazal kot odločilen za presojo.
neupravičena pridobitev – vrnitev prejete odškodnine za nepremoženjsko škodo – (ne)pošteni prejemnik – izključitev dobre vere – dokazno breme
Toženec je bil glede porabe odškodnine nepošten (nedobroveren) najkasneje od vložitve odgovora na revizijo, ki ga je vložil njegov odvetnik. Dokazno breme glede višine odškodnine, ki jo je toženec (oškodovanec) porabil v dobri veri, je na tožencu.
Ker o v pobot ugovarjani terjatvi tožene stranke teče gospodarski spor, o njej še ni bilo pravnomočno odločeno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je glede uveljavljenega pobotnega ugovora tožene stranke podana litispendenca in je ob pravilni uporabi 189. člena ZPP pobotni ugovor tožene stranke tudi pravilno zavrglo. Tako imenovano procesno pobotanje, ki ga ureja ZPP, je poseben način uveljavljanja nasprotnega zahtevka v obrambne namene. Zato glede uveljavljanja pobotnega ugovora veljajo tudi pravila o litispendenci. Dokler je tak ugovor pendenten, o terjatvi, ki se z njim uveljavlja v pobot, ni dopustno začeti nove pravde, po drugi strani pa ni mogoče uveljavljati v pobot terjatve, o kateri že teče pravda in je treba v takem primeru ugovor pobota zavreči.
V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
Dovoljeno je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična, med drugim tudi to, da vročitev ni bila opravljena na dan, ki je zapisan oziroma potrjen na vročilnici.
pravdni stroški – povrnitev pravdnih stroškov – zavrženje tožbe – končni uspeh v pravdi
Za sodišče pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov ni odločilno, ali so razlogi, zaradi katerih tožeča stranka nima več pravnega interesa za tožbo, morda na strani tožene stranke. Za odločitev o pravdnih stroških je odločilen le končni uspeh v pravdi.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – poziv na dopolnitev predloga
Predlog za sodno ureditev meje mora po 132. členu ZNP vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se ureditev meje predlaga v sodnem postopku.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086086
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 455, 455/1.
narok - preložitev naroka - izostanek z naroka - opravičljiv izostanek - izostanek iz zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo - opustitev zaslišanja stranke - dokazna ocena - dobava blaga - odložitev izročitve do plačila kupnine
Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.