dobrovernost – priposestvovanje lastninske pravice – dokazna ocena
Tožnici je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča uspelo dokazati, da je bila sporna nepremičnina ves čas priposestvalne dobe v pošteni in pristni posesti njenih pravnih prednikov (paragrafi 1460 do 1468 ODZ).
odgovornost države za delo policista - pooblastila policije - prekoračitev pooblastil - silobran - načelo sorazmernosti - soprispevek oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo v policijskem postopku kršeno načelo sorazmernosti, ker so policisti brez potrebe grobo oziroma surovo ravnali s tožnikom in zato prekoračili svoja pooblastila, poleg tega pa je bilo trajanje pridržanja predolgo glede na njegov namen. O protipravnosti nastale škode torej ne more biti nobenega dvoma.
Jezikanje in omalovažujoč odnos tožnika do organov oblasti nista pravnorelevanten vzrok za nastalo škodo, ki izvira iz obravnavanega posega v tožnikovo osebno integriteto in svobodo, saj mora tudi s takšnimi državljani policija ravnati po prepisanem postopku.
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/7, 186, 186/2. ZOPOKD člen 24, 25.
poslovna goljufija - zahteva za preiskavo - nesoglasje preiskovalnega sodnika - zahteve ni vložil upravičen tožilec - zavrnitev zahteve za preiskavo
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da zahteve za preiskavo ni podal upravičen tožilec, se utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi razlogi, zaradi katerih je preiskovalni sodnik prav tako podal nesoglasje s tako zahtevo in katerim oporeka pritožba v točkah b) in c) svoje obrazložitve. Iz enakih razlogov tega ni storilo tudi pritožbeno sodišče.
zapuščinski postopek – stroški postopka – stroški izvedenca – skupni stroški postopka – povrnitev stroškov – priglasitev stroškov – pravočasnost prijave stroškov – zavrženje predloga za povračilo stroškov – priglasitev stroškov na zadnjem naroku
Pritožnik ni pravočasno priglasil stroškov, ki jih je založil za izvedenca leta 1999, saj bi te stroške moral priglasiti na zadnjem naroku, na katerem so se obravnavali skupni stroški, o katerih je sodišče odločilo v izpodbijanem sklepu.
ugotovitev obsega zapuščine - nujni dedni delež - izračun dednega deleža - ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - vračunanje vrednosti darila - darilna pogodba - povečanje dednega deleža - stranke zapuščinskega postopka - izločitev nepremičnin iz zapuščine - odpoved dedovanju - prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka
Za stranke zapuščinskega postopka se sicer lahko štejejo tudi druge osebe, ki uveljavljajo kakšne pravice iz zapuščine, vendar mora imeti ta pravica dedno pravno podlago. Pritožnica lastninske pravice ne uveljavlja kot dedič, volilojemnik ali na kakšni dednopravni podlagi, zato bo morala svoje lastninskopravne zahtevke do premoženja, ki je s sklepom o dedovanju zajet v obsegu zapuščine, uveljaviti od dedičev v posebnem pravdnem postopku. Ker gre torej za spor o obsegu zapuščine med dediči in tretjimi osebami, tudi ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka.
V oporoki izražena volja zapustnika, da naj po smrti oporočne dedinje zapuščino dedujejo vnuki, je pravno nedopustna in zato neupoštevna.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0085233
OZ člen 125, 190, 239, 395, 631. ZFPPIPP člen 261.
gradbena pogodba - podjemna pogodba - neupravičena obogatitev - ex lege pobot - plačilo podizvajalcu - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - dospelost terjatve do naročnika - dospelost terjatve - stečaj glavnega izvajalca
Neposredni zahtevek podizvajalca nastane po samem zakonu, ko se izpolnijo vse predpostavke po 631. členu OZ. Ena izmed predpostavk za tovrsten zahtevek je, da v razmerju med naročnikom in izvajalcem obstaja ter je dospela izvajalčeva terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec. Če v razmerju med naročnikom in izvajalcem pravica zahtevati plačilo za posel, ki ga je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem opravil podizvajalec, še ni dospela, podizvajalec ne more zahtevati neposrednega plačila od naročnika, četudi je v razmerju med izvajalcem in podizvajalcem ta terjatev že dospela.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085229
ZOR člen 18, 18/2, 28, 127, 210, 262, 262/2, 751, 751/1. ZPP člen 285.
naročilo (nalog) – poslovna odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost odvetnika – nepodpisana izjava – vzročna zveza – verjetnost uspeha v postopku – trditvena podlaga – odstop od pogodbe – kondikcija – odškodnina – materialno procesno vodstvo
Predpostavka odškodninske odgovornosti odvetnika je, da je bil tožbeni zahtevek mandanta utemeljen. Opustitev potrebnega ravnanja odvetnika ima za posledico njegovo odškodninsko odgovornost torej le, če so izkazani pogoji za uspeh z ravnanjem, ki ga je odvetnik opustil.
V določenih primerih lahko konkludentni odstop od pogodbe predstavlja tudi vložitev tožbe. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za tako situacijo. Tožeča stranka namreč ni izkazala svojega odstopnega upravičenja po 127. členu ZOR, saj v tožbi ni podala nobenih trditev o tem, da iz ravnanja tožene stranke očitno izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnila.
Ker je tožečo stranko na nesklepčnost tožbe izrecno in jasno opozorila že tožena stranka v prvostopenjskem postopku VIII Pg 1303/2007, je dolžnost po dodatnem opozarjanju tako sodišča prve stopnje kot tudi pritožbenega sodišča odpadla.
tatvina - vrednost ukradenih stvari kot zakonski znak kaznivega dejanja - upoštevanje vrednosti ukradenih stvari pri odmeri kazni
Majhna vrednost ukradenih stvari je zakonski znak kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženec, zakonskega znaka kaznivega dejanja pa pri odmeri kazni ni mogoče še posebej upoštevati.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova – plača – nadomestilo plače – reparacija – opisni izrek – razlaga izreka – nezmožnost za delo – nadomestilo za bolniško odsotnost
Plača je po svoji naravi plačilo delavcu za dejansko opravljanje dela pri delodajalcu. Nadomestilo plače pa gre delavcu v drugih zakonsko določenih primerih, med drugim tudi, ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca. Obveznost plačila nadomestila plače, ki jo v delovnih sporih delodajalcu naložijo sodišča, za obdobje, ko delavec ni delal zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po naravi stvari sodi med primere, ko delavec ni delal iz razlogov na strani delodajalca. Izraz nadomestilo plače je treba razumeti v smislu reparacije (odškodnine), katere namen je v vzpostavitvi stanja, ki bi obstajalo, če delovno razmerje ne bi prenehalo. Gre torej za denarni zahtevek iz naslova pravic, ki so dospele v času, ko delavec ni delal. Delavec je tako upravičen do vzpostavitve stanja, kot da do prenehanja delovnega razmerja ne bi prišlo. Izraza „kot če bi delal“, ki se uporablja v sodni praksi, ni mogoče razumeti tako, da se v vseh primerih, tudi takšnih, ko je delavec nezmožen za delo zaradi zdravstvenih razlogov, nadomestilo prizna, kot če bi delavec dejansko delal, temveč ga je treba razumeti v smislu pravic, ki bi dejansko dospele, če bi bil dolžnik pri delodajalcu še vedno v delovnem razmerju.
Izrek izvršilnega naslova je opisne narave (ne glede na to, da višino nadomestila veže na 36. plačni razred – tudi višina bolniškega nadomestila je vezana na plačni razred, v katerega je delavec uvrščen) ter tako nujno podvržen razlagi. Ker je bila upnica nezmožna za delo, vzpostavitev prejšnjega stanja v konkretnem primeru pomeni, da je upnica upravičena do takšnega morebitnega zneska odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, kot če bi bila v danem obdobju pri dolžniku zaposlena (v delovnem razmerju), vendar zadržana z dela zaradi bolezni, zmanjšanega za že prejeto nadomestilo zaradi bolniške odsotnosti. Drugačna razlaga izreka izvršilnega naslova bi bila v nasprotju z namenom instituta reparacije - nadomestila plače.
odstop terjatve - cesija - obvestilo dolžniku o odstopu terjatve
Stališče tožene stranke, da obvestilo o odstopu terjatev, ki ga je napisal oziroma izdal prevzemnik terjatev ne more šteti za veljavno obvestilo o cesiji, ker da ima pravne učinke obvestitve za namene določbe 315. člena OZ le obvestilo odstopnika, je zgrešeno. O tem se je izrekla že sodna praksa. Po ustaljeni sodni praksi je za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku odločilno, da dolžnik ve, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu upniku zavezan novemu upniku ne pa od kod to vedenje izvira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001399
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/1, 350/2, 360, 360/1, 360/3, 362, 362/1.
prekinitev pravdnega postopka - postopek za oceno ustavnosti zakona - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - odvzem premoženja nezakonitega izvora - domneva nedolžnosti
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
ureditev meje – predlog za ureditev meje – sestavine predloga – poziv na dopolnitev predloga
Predlog za sodno ureditev meje mora po 132. členu ZNP vsebovati zemljiškoknjižne podatke o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ime in priimek ter prebivališče lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč, med katerimi je meja sporna, in razloge, zaradi katerih se ureditev meje predlaga v sodnem postopku.
Točka g) prvega odstavka 121. člena ZIL-1 določa, da se sodba objavi. Objavi se sodba, ki se opira na katero od preostalih točk prvega odstavka 121. člena ZIL-1. Ta predpostavka je bila v tej zadevi nedvomno izpolnjena.
Ker sta odločitvi o uničenju izdelkov in o ugotovitvi kršitve pravnomočni, ne more biti dvoma, da je treba izreke obeh sodb objaviti, kolikor je bilo z njimi ugodeno zahtevkom.
zastopanje - pooblastilo - izguba procesne sposobnosti
Dolžnica neutemeljeno nasprotuje zastopanju upnika. Upnikov pooblaščenec, odvetnik, je upravičen do zastopanja, čeprav splošno pooblastilo časovno izhaja še iz postopka pridobitve izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). Četudi stranka izgubi procesno sposobnost (tudi zaradi morebitne bolezni), se postopek nadaljuje, če ima stranka pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0080270
URS člen 22, 156. ZUstS člen 23, 23/3. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 360, 360/3, 362, 362/1. ZOPNI člen 28, 28/2.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti – odvzem premoženja nezakonitega izvora – zavrnitev predloga za prekinitev postopka – meje pritožbenega preizkusa – domneva nedolžnosti – kršitev ustavnih pravic – kazenska odgovornost
Vprašanje, ki si ga mora zastaviti pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo strankin predlog za prekinitev postopka zaradi domnevne protiustavnosti zakonske določbe, je, kakšen je obseg pritožbenega preizkusa. Ali mora višje sodišče sámo in sedaj pretehtati vse strankine argumente, ki govorijo v prid njenemu predlogu za prekinitev postopka, in v primeru pozitivnega odgovora, sámo prekiniti postopek? Odgovor je nikalen. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v avtoriteto in samostojnost prvostopenjskega sodišča, ki je pri uporabi prava vselej avtonomno. Pritožbeno sodišče mu svojih materialnopravnih videnj ne more vsiljevati, zlasti ne, še preden je sodišče prve stopnje sploh sprejelo kakršno koli vsebinsko odločitev.
Kazenska odgovornost tožencev v postopku po ZOPNI ni predhodno vprašanje za odločitev v pravdni zadevi.
terjatev do zapuščine – pogodba o preužitku – ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – nepremagljive ovire – pravica do izjave – nujni delež
Z ozirom na to, da lahko nujni dedič postane le tisti, ki takšno zakonsko predvideno pravico (možnost) uveljavlja, so bile v tem oziru (predhodno omenjene) tožničine trditve podane ne le pravočasno, ampak so za odločitev v predmetni zadevi tudi relevantne (v smislu določbe 360. člena OZ), do česar pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo.
zavarovanje s hipoteko - višina terjatve - delno plačilo - zmanjšanje hipoteke
Med strankama ni bilo sporno, da dolžnik ni v celoti poplačal upnikove terjatve. Šele v morebitnem izvršilnem postopku, katerega cilj je prisilno poplačilo upnikove terjatve, je pomembno, kakšna je preostala višina terjatve zaradi opravljenih morebitnih delnih plačil, v postopku zavarovanja s prisilno hipoteko pa je odločilno le dejstvo, da terjatev, za katero je upnik predložil izvršilni naslov, še obstoji.
Zmanjševanje zavarovane terjatve na vpisano hipotekarno zavarovanje nima vpliva do trenutka celotnega plačila, ki je šele razlog za izbris hipoteke iz zemljiške knjige.
Institut odloga se lahko nanaša le na izvršbo in ne na postopek zavarovanja.
Ker je institut omejitve neposredno vezan na realizacijo izvršbe, niti smiselno ne more biti uporaben v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2. 8.. ZOFVI člen 53a, 53a/2, 59, 59/1, 59/2, 59/3.. ZZ člen 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4, 39, 39/1.. ZIntPK člen 4, 37.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ravnatelj - razrešitev s funkcije - sodno varstvo
ZZ v prvem odstavku 39. člena zagotavlja sodno varstvo zoper sklep o razrešitvi direktorja v primeru kršitev postopka razrešitve, ki lahko bistveno vplivajo na odločitev. Zato razrešitev direktorja javnega zavoda ni nezakonita zaradi vsake nedoslednosti, temveč le zaradi takih kršitev, ki so vplivale ali bi lahko neposredno vplivale na odločitev o razrešitvi.
V posledici zakonite razrešitve je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s ponudbo nove zaposlitve, ki jo je tožnik sprejel. Razlog nesposobnosti je podan, če je ravnatelj, ki je v delovnem razmerju, razrešen s funkcije, saj to pomeni, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožnik sklenil s toženo stranko, ni bilo posebnih določb glede nadaljevanja delovnega razmerja v primeru predčasne razrešitve s funkcije ravnatelja. Predčasna razrešitev tožnika tako že sama po sebi pomeni, da tožnik več ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela ravnatelja, zato tudi ne more izpolnjevati obveznosti iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Zato je bil podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.