KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSM00000011
KZ-1 člen 323, 323/1. ZVCP člen 49, 49/2.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - zavestna malomarnost - pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovilo pravilno in popolno. Ugotovilo je, da je vzrok za nastanek nesreče v ravnanju obdolženke, ko pri svoji vožnji ni ravnala v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa, ki predstavljajo dolžnostno ravnanje, saj določajo pravila obnašanje udeležencev v cestnem prometu, in sicer je ravnala v nasprotju s tedaj veljavnim določilom drugega odstavka 49. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP), ki je določal, da morajo na prehodu za pešce, na katerem promet ni urejen s svetlobnimi prometnimi znaki ali ga ne ureja policist, voznik in drugi udeleženci cestnega prometa omogočiti pešcem varno prečkanje vozišča, ki so na prehodu ali stopajo nanj.
Zoper sodbo višjega sodišča, s katero je bilo pritožniku naloženo plačilo sodne takse, ni dovoljena pritožba, ker ne gre za nobenega od primerov iz 398. člena ZKP, v katerih je zoper sodbo drugostopnega sodišča dovoljena pritožba na Vrhovno sodišče. Ponovna presoja pravilnosti s sodbo višjega sodišča zasebnemu tožilcu odmerjene sodne takse, zato ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0086086
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 455, 455/1.
narok - preložitev naroka - izostanek z naroka - opravičljiv izostanek - izostanek iz zdravstvenih razlogov - zdravniško potrdilo - opustitev zaslišanja stranke - dokazna ocena - dobava blaga - odložitev izročitve do plačila kupnine
Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka ne zadošča, da zgolj predloži zdravniško opravičilo. V opravičilu morajo biti navedena dejstva, na podlagi katerih je zdravnik ocenil, zakaj oseba ne more priti na sodišče in sodelovati na naroku. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega potrdila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je izostanek z naroka dejansko opravičljiv. Opisano mora biti zdravstveno stanje, ki mogoča preizkus, ali zdravstveno stanje stranki res ni dopuščalo, da se odzove vabilu sodišča.
odstop terjatve - cesija - obvestilo dolžniku o odstopu terjatve
Stališče tožene stranke, da obvestilo o odstopu terjatev, ki ga je napisal oziroma izdal prevzemnik terjatev ne more šteti za veljavno obvestilo o cesiji, ker da ima pravne učinke obvestitve za namene določbe 315. člena OZ le obvestilo odstopnika, je zgrešeno. O tem se je izrekla že sodna praksa. Po ustaljeni sodni praksi je za nastop dolžnikove zaveze proti novemu upniku odločilno, da dolžnik ve, da je bila terjatev odstopljena in da je namesto staremu upniku zavezan novemu upniku ne pa od kod to vedenje izvira.
namen pogodbenih strank - posojilna pogodba - lobiranje - sponzorska pogodba - dejanska in trditvena podlaga
Dogovora o tem, da se posojilna pogodba sklene zato, da se računovodsko zapre plačilo storitev za lobiranje (znižanje komunalnega prispevka), tožena stranka ni uspela dokazati.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0058645
ZIZ člen 73, 73/1, 73/2. ZKP člen 107. ZPP člen 360, 360/1.
odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - verjetnost obstoja pravice na predmetu izvršbe - pravnomočno končan postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - izredno pravno sredstvo - revizija - kazenski postopek - obnova postopka - hipotetična možnost - ničnost kupoprodajne pogodbe - razveljavitev kupoprodajne pogodbe - premoženjskopravni zahtevek - razveljavitev hipoteke - verjetnost nastanka težko nadomestljive škode - kumulativno izpolnjeni pogoji
Vložitev izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno zavrnilno sodbo, izdano v pravdi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, ne izkazuje verjetnosti obstoja pravice tretjega na predmetu izvršbe. Enako velja za okoliščino, da zoper osebi, ki naj bi s prevaro povzročili izgubo lastninske pravice tretje na predmetu izvršbe, teče kazenski postopek, ter za okoliščino, da bo v istem kazenskem postopku mogoče ugotoviti krivo pričanje obdolženih v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe.
Po veljavni zakonodaji (drugi odstavek 73. člena ZIZ po uveljavitvi novele ZIZ-J) mora tretji hkrati izkazati tako verjetnost obstoja svoje pravice na predmetu izvršbe kot tudi verjetnost nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe.
V skladu z določbo 323. člena ZPP predsednik senata z lastnoročnim podpisom podpiše le izvirnik odločbe. Iz izvirnika izpodbijanega sklepa izhaja, da ga je lastnoročno podpisala razpravljajoča sodnica. Sklep, ki se izda v fizični obliki, pa se nato lahko vroči strankam v overjenem prepisu, kar je tudi značilnost obravnavanega primera.
ZPP člen 286, 337, 408, 408/1, 414. ZZZDR člen 106.
stiki – vzrok za neizvedbo stikov – volja otroka – izjava otroka – korist otroka – dokazna vrednost izjave otroka – izvedba stika vezana na soglasje otroka – izvedensko mnenje – postavitev izvedenca – dovoljena pritožbena novota
Pred CSD sta hčeri (ki sta stari 12 in 14 let) zatrjevali, da sta na stike prišli pod prisilo in da ne želita stikov. Pa vendar v postopku manjkajo strokovni argumenti in strokovne analize o vzrokih za takšno izraženo voljo, predvsem pa, ali je ta njuna volja pristna in otrokoma v korist (v postopku ni bilo izdelano izvedensko mnenje).
Izražene volje otroka ni mogoče vedno enačiti z otrokovimi koristmi, čeprav ima izraženo mnenje otroka pomembno dokazno vrednost.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2. ZIZ člen 6, 6/1, 6/2, 6/3.
sestava sodišča - odločanje po strokovnem sodelavcu – sklep o ugovoru
Niti v 6. členu ZIZ niti v 270. členu ZPP, ki se na podlagi 15. člena smiselno uporablja v izvršilnem postopku, ni določeno, da bi lahko strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik odločil o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.
postopek osebnega stečaja – ponoven predlog za odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti
Iz nosilnih razlogov prvostopenjskega sodišča izhaja, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti po drugem odstavku 399. člena ZFPPIPP, ker je bil v predmetnem postopku osebnega stečaja na ugovor upnika postopek odpusta obveznosti ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen s sklepom z dne 3. 9. 2015, ki je postal pravnomočen dne 2. 11. 2015. Razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa je bila dolžnikova kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP.
Navedenih v izpodbijanem sklepu ugotovljenih, pa za odločitev o dolžnikovem ponovno vloženem predlogu za odpust obveznosti relevantnih dejstev, dolžnik s pritožbo ne izpodbija. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za zavrnitev ponovnega dolžnikovega predloga za odpust obveznosti v drugem odstavku 400. člena ZFPPIPP, ker je podana zakonska ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik je namreč odpust obveznosti ponovno predlagal že po enem letu in treh mesecih od pravnomočnosti sklepa, s katerim mu je bil predlog za odpust obveznosti zavrnjen.
tatvina - vrednost ukradenih stvari kot zakonski znak kaznivega dejanja - upoštevanje vrednosti ukradenih stvari pri odmeri kazni
Majhna vrednost ukradenih stvari je zakonski znak kaznivega dejanja, ki ga je izvršil obdolženec, zakonskega znaka kaznivega dejanja pa pri odmeri kazni ni mogoče še posebej upoštevati.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva o velikosti dednega deleža – vrednost darila – napotitev oporočnega dediča – manj verjetna pravica
Tudi vrednost darila je lahko sporno dejstvo, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka.
Pri odločanju, koga iz zapuščinskega postopka napotiti na pravdo, mora sodišče razmisliti, kdo bi dedoval posamezno stvar iz zapuščine, če tožba (glede spornih dejstev) ne bo vložena – tisti, ki bi jo, ima močnejšo pravico, zato mora pravdo začeti drugi.
Res so v sodni praksi redki primeri, ko je pravdo napoten oporočni dedič, ni pa to nemogoče. Če sodišče na podlagi podatkov v spisu in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava, ugotovi, da ne bi moglo odločiti v njegovo korist, mora biti na pravdo napoten prav on.
OZ člen 168, 168/3, 239, 243, 243/1, 243/2. ZPP člen 7, 212.
pogodbena odškodninska odgovornost – kršitev pogodbe – trditveno in dokazno breme – predvidljivost škode – vzročna zveza – izgubljeni dobiček
Kršitev pogodbene obveznosti je vsako dejanje, in sicer bodisi aktivno bodisi pasivno dejanje, ki je v nasprotju s pogodbeno obveznostjo. Pravilen je zato materialnopravni zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženka kršila pogodbeni dogovor, s tem, ko zemljiškoknjižnega dovolila tožniku ni izdala v roku, za katerega se je zavezala s pogodbo. Sodišče prve stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da se svoje odgovornosti za zamudo ne more razbremeniti s sklicevanjem, da je bil tožnik z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem seznanjen, saj je bistveno, da je sama vedela za neurejeno zemljiškoknjižno stanje in se kljub temu zavezala izdati zemljiškoknjižni dovolili v (kratkem) osemdnevnem roku.
Dovoljeno je dokazovati, da so na vročilnici ugotovljena dejstva neresnična, med drugim tudi to, da vročitev ni bila opravljena na dan, ki je zapisan oziroma potrjen na vročilnici.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081785
ZZZDR člen 123, 129. OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 413.
preživnina – osemletna deklica – otroški dodatek – tek zakonskih zamudnih obresti – čas izdaje sodbe – stroški postopka
Pritožnica v pritožbi neutemeljeno uveljavlja dejanske novote, ki naj bi nastale v bližnji prihodnosti, to je po izdaji sodbe. Že v naravi sodne odločitve pa je, da se ta nanaša na tisto dejansko stanje, ki je obstajalo in je bilo ugotovljeno v času izdaje sodbe, zato izdatkov, ki jih v času izdaje sodbe še ni bilo: nakup pisalne mize, stola, namizne lučke, postelje, vzmetnice, posteljnine, računalnika, GSM aparata, skiroja in kolesa, sodišče ni moglo upoštevati.
priposestvovanje – zakonita in dobroverna posest – pogoji za priposestvovanje – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Nesprejemljiva je trditev, da bi morala biti glede priposestvovanja sporne kleti, verande in treh garaž upoštevana odločitev, kakršna je bila glede stanovanja sprejeta v drugem pravdnem postopku. Stanovanje je bilo predmet kupoprodajne pogodbe, zato je glede stanovanja izkazana zakonita posest, ki z iztekom desetletne priposestvovalne dobe privede do lastništva. V obravnavni zadevi tožnik zakonite posesti, ki je podlaga za priposestvovanje v desetih letih, ni uspel dokazati, dvajsetletnega obdobja dobroverne posesti pa ne zatrjuje.
V konkretnem primeru je kavza omenjenega posla v tem, da bo tožeča stranka na nepremičnini, ki jo je prejela v last in posest na podlagi menjalne pogodbe, zgradila določen poslovni, trgovski in stanovanjski objekt. Če se tožeča stranka kasneje odloči (zgolj od nje same je odvisna odločitev), da objekta na nepremičnini sploh ne bo zgradila, to pomeni, da je zaradi pozneje nastalih okoliščin pri tožeči stranki odpadla podlaga pravnega posla, spričo česar je pravni posel prenehal veljati (prvi odstavek 39. člena OZ).
zapuščina – obseg zapuščine – prehod zapuščine na dediče – trenutek zapustnikove smrti – stanje na dan zapustnikove smrti – vezana denarna sredstva – sprostitev depozita na drug račun – vročitev pooblaščencu – naknadna vročitev pooblaščencu – odprava kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja na 132. člen ZD, po katerem pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Banka je sodišče obvestila, da je bilo na dan smrti zapustnice 11. 6. 2015 (in tudi na dan 16. 10. 2015) stanje na navedenem računu vezanega depozita 42.000,00 EUR, sodišče je na naroku dediče seznanilo, da v zapuščino spada tudi vezan depozit v višini 42.000,00 EUR. Ker je odločilno stanje na dan zapustničine smrti, ima pritožba prav, da tudi sredstva denarnega depozita v višini 42.000,00 EUR spadajo v zapuščino.
USTAVNO PRAVO – RAZLASTITEV – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080262
URS člen 69. ZUreP-1 člen 105. ZPP člen 337, 337/1.
razlastitev – odškodnina zaradi razlastitve – kmetijsko zemljišče – zamuda s plačilom odškodnine – zakonske zamudne obresti – postopek za določitev odškodnine
Odškodnine za razlaščena zemljišča ni mogoče odmeriti po kriterijih za stavbna zemljišča, saj so pred izdajo prostorskega akta, sprejetega zaradi gradnje infrastrukture – razširitve pokopališča, predstavljala kmetijska zemljišča.
Zamudne obresti so pravilno dosojene od pravnomočnosti odločbe o razlastitvi.