spor majhne vrednosti – protispisnost – pogodba o opravljanju računovodskih storitev – izdelava poročila – nedovoljene pritožbene novote – uporaba pogodbenega prava
Na člen pogodbe se stranki v postopku na prvi stopnji nista sklicevali. Uporaba pogodbenega materialnega prava pa je mogoča le, če se stranki nanj sklicujeta ter ga jasno in določno opredelita. Navedb, ki jih v zvezi s tem tožena stranka prvič podaja v pritožbi, tako ni mogoče upoštevati.
etažna lastnina - funkcionalno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - skupni lastnik - aktivna legitimacija skupnega lastnika - varstvo skupnega lastnika - dobra vera pridobitelja nepremičnine - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj, zaradi česar zemljiška knjiga v veliki meri ni odražala dejanskega stanja. Zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah, pri čemer je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča, ne glede, da tega pojma veljavna zakonodaja ne pozna več.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – zaslišanje izvedenca – ocena dokazov – sklicevanje na izvedensko mnenje
Izvedenec je povzel le zdravstveno dokumentacijo, do policijskega poročila, da je A. A. z žrtvijo fizično obračunal, jo napadel in sicer s pestjo večkrat silovito udaril v obraz, se ni opredeljeval, do poročila pa se tudi sodišče prve stopnje ni opredelilo. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, razlogi pa so pomanjkljivi.
Bistvo pritožbe je v navedbah, da policija na podlagi anonimne prijave ni imela zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, prav tako pa v obravnavani zadevi tudi ni prišlo zgolj do varnostnega pregleda, temveč do osebne preiskave obdolženca, za kar bi bila potrebna sodna odredba.
najemna pogodba za poslovni prostor - sodna odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - aktivna legitimacija - razpolagalna pravica - začetek teka odpovednega roka - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Izjema obstaja le v primeru, če tožeča stranka razpolagalno pravico utemeljuje z „lastninsko pravico“, ki (nato) preneha. O čem takem pa v konkretnem primeru ni moč govoriti, saj se je tožnik (kot podlagi zahtevkom, ki jih je uveljavljal) ves čas skliceval zgolj na obstoj (medsebojnega) najemnega razmerja.
nadomestitev zaporne kazni s splošno koristnim delom - povratnik
Res je sicer, da je možno izrečeno kazen nadomestiti z delom v splošno korist tudi pri povratnikih, vendar je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da takšna odločitev pri obsojenemu ne pride v poštev, saj je ta večkrat kaznovan, obravnavano dejanje pa je storil v preizkusni dobi, na obsojenega pa že do sedaj izrečene kazni niso vplivale tako, da kaznivih dejanj ne bi več ponavljal. Družinske razmere obsojenca je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, zato pritožba, ki se na te razmere ponovno sklicuje ne more biti uspešna in ni razlog za drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Družinske razmere in ostale okoliščine, na katere se pritožba sklicuje, bi namreč pomenile, da storilcem kaznivih dejanj, ki se znajdejo v takšnih razmerah, zaporne kazni sploh ne bi bilo mogoče izreči in zanje je zagrožena kazen ne bi bila pomembna, ker ne bi bila izvršljiva, kot to pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje v napadenem sklepu.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema, in nima prihrankov, prav tako nima drugega premoženja, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.
URS člen 38. ZKP člen 18, 18/2, 149, 149/2. ZPol člen 63, 63/1, 63/1-1, 64.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - pravica do informacijske zasebnosti - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - pooblastila policije v predkazenskem postopku
V obravnavani zadevi ni prišlo do nedopustnega posega v obdolženčevo ustavno pravico do informacijske zasebnosti (38. člen Ustave). Obdolženi je bil po tistem, ko je bil postopek, iz katerega izvira s strani obrambe problematiziran biološki material, končan z zavrženjem zahteve za preiskavo, v letu 2012 ponovno obravnavan za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in je bil zanj v letu 2014 tudi pravnomočno obsojen. To pa pomeni, da se je z navedeno (kasnejšo) kriminalistično tehnično obdelavo obdolženega čas hrambe obdolženčevega DNK vzorca bistveno podaljšal.
prisilno pridržanje na oddelku za psihiatrijo - zakonski pogoji - pridržanje kot skrajen ukrep
Dejanske ugotovitve nedvomno dajejo podlago za zaključek, da so kumulativno izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 39. čelna ZDZdr. Nasprotni udeleženec ima psihično motnjo, zaradi katere je hudo moten njegov stik z realnostjo, nima uvida v svoje stanje, bolezensko stanje v osnovi zanika in je odklonilen do zdravljenja, s čimer ogroža sebe in druge, posledično pa izrečenega ukrepa ni mogoče učinkovito nadomestiti z drugo obliko pomoči.
prenos terjatve - izvršilni naslov - subjektivna pravnomočnost
Upnik iz postopka, v katerem je bila s sklepom o prenosu terjatve v izterjavo prenesena terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika, bo lahko šele s tožbo (123. člen ZIZ) terjal njeno plačilo od dolžnikovega dolžnika, ta pa bo imel tedaj možnost uveljavljanja ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku. Nikakor ni dopustno, da bi imel sklep o prenosu terjatve moč in učinek izvršilnega naslova.
odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancije
Iz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023931
KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1. ZKP člen 129a.
presoja utemeljenosti predloga za nadomestitev izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna - odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni - postopek analogen postopku sodne odmere kazni - upoštevanje individualnih okoliščin na strani obsojenca - uresničevanje splošnega namena izrekanja kazenskih sankcij - sklicevanje na socialne in materialne posledice zaradi izvršitve zaporne kazni - predkaznovanost obsojenca - upoštevanje teže in vrste kaznivega dejanja ter stopnje krivde obsojenca
Teža in vrsta kaznivega dejanja ter stopnja krivde obsojenca, pa ne dovoljujejo ob obsojenčevi predkaznovanosti predlaganega načina izvršitve kazni. Pritožbeno sklicevanje na socialne in materialne posledice, ki bodo nastopile pri obsojencu in osebah, ki jih zaposluje, zaradi izvršitve kazni zapora v ZPKZ, ni okoliščina, ki bi narekovala drugačno odločitev, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje v napadenem sklepu, saj ima prestajanje zaporne kazni že po svoji naravi vselej za posledico tudi spremembo v socialnem in materialnem položaju osebe, ki zapor prestaja in oseb, ki so z njim v socialnem ali materialnem smislu povezane.
neposredno razmerje s sodiščem – dolžnost povrnitve stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks
Višje sodišče se strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora sodne takse plačati nasprotnik stranke le, če je bila ta oproščena plačila sodnih taks (15. člen ZST-1).
Tudi po oceni višjega sodišča pa se neposredno razmerje s sodiščem za nasprotnika zavezanca za plačilo sodnih taks ne vzpostavi v primerih, ko taksni zavezanec ni bil (niti delno) oproščen plačila sodnih taks, temveč mu je bilo le odloženo njihovo plačilo. Ker gre za izjemo od splošnega pravila, da se to razmerje vzpostavi le med taksnim zavezancem in sodiščem, uporabe te določbe ni mogoče širiti še na druga razmerja, tako tudi ne na primere odložitve plačila sodne takse. To ne bi bilo mogoče niti v primeru, ko bi bila odložitev plačila sodnih taks le podvrsta oprostitve plačila sodnih taks, pri čemer se višje sodišče s takim stališčem (o podvrsti) niti ne strinja. Gre za povsem drug institut.
ZPP člen 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59.
nedopustnost izvršbe – pravočasnost tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok – ugovor zoper sklep o izvršbi – procesne predpostavke za vložitev tožbe – ugovor nepravočasne vložitve tožbe – ugovor litispendence – ugovor nepopolnosti tožbe – ugovor nedoločenosti tožbenega zahtevka – ugovor aktivne legitimacije – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Obrazložitev izpodbijane sodbe je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne vsebuje ugotovitev o številnih odločilnih dejstvih.
Izvršilni postopek ni namenjen ponovni presoji obstoja terjatve, ki je bila že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne dovoljuje presoje materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Presojo preprečuje tudi prepoved ponovnega odločanja o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (načelo ne bis in idem). Izvršilno sodišče mora torej upoštevati terjatev, kot je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu in v ugovornem postopku ni mogoče uveljavljati, da terjatev upnika nikoli ni nastala ali da je bila njena višina v izvršilnem naslovu nepravilno ugotovljena. Posledično takšnih navedb ni mogoče uveljavljati niti ob vložitvi tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Interes pravdnih strank je bil, da se objekt poruši in s tem odvrne nevarnost, ki je pretila mimoidočim, vendar je bil enako močan interes tožnika, da adaptira oziroma zgradi nov objekt na prostoru, kjer je stala sporna stavba. V posledici povedanega bi morala tožena stranka spremeniti obstoječe prostorske akte in to tako, da bi tožnik lahko gradil. Do spremembe prostorskih aktov ni prišlo in tožnik ne more graditi.
sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - opozorilo sodišča
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku
predlog za izvršbo – dovolitev izvršbe – insolventnost – poenostavljena prisilna poravnava – vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju. Prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.
Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa. Iz podatkov kazenskega spisa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje 18. 11. 2014 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, v kazenski zadevi I K 7890/2012, s katero je bilo obsojenemu J.D. naloženo plačilo sodne takse v skupni višini 300,00 EUR. Sodišče je obsojenemu večkrat poskušalo vročiti plačilni nalog, in sicer najprej na naslovu Ob K., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "preseljen", nato še na naslov A., od koder se je pošiljka vrnila z oznako "ni dvignil". Glede na navedeno je sodišče prve stopnje vročitev pravilno opravilo z nabitjem plačilnega naloga na sodno desko 27. 1. 2015. Ker je obsojeni podal predlog za oprostitev plačila sodne takse šele dne 26. 8. 2016, torej po preteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegov predlog zavrglo kot prepozen.