ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 45, 45/3, 46, 47, 47/4, 48, 48/1, 48/1-3, 49, 49-1, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3, 51, 51/1, 51/1-2, 51/1-4, 52.
izvedenec – nagrada in povrnitev stroškov za izvedensko delo – nagrada za delo izvedenca – nagrada za izdelavo izvedenskega mnenja – nagrada za izjemno zahtevno mnenje
Nagrada za izjemno zahtevno delo je pridržana za najbolj kompleksna in strokovno zahtevna mnenja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje
Ob ugotovitvi, da je pritožnik brez rednih mesečnih dohodkov, ker plače ne prejema, in nima prihrankov, prav tako nima drugega premoženja, je njegov predlog za oprostitev plačila sodne takse utemeljen.
Tožnik je notarja izrecno pooblastil le za vložitev predloga, ne pa tudi za katerokoli drugo pravno dejanje. Notar v razmerju do tožnika ni prevzel nobenega zagotovila za uspeh vpisa, ki se ga je zavezal predlagati. Notar je prevzete obveznosti zaključil z vložitvijo predloga, skladno s sklenjenim sporazumom, in se ni zavezal k ničemur več.
stroški postopka - povrnitev v korist Republike Slovenije
Te stroške pa ni dolžan plačati toženi stranki, temveč jih dolžan povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, ker je toženi stranki bila v tem postopku odobrena brezplačna pravna pomoč (tretji odstavek 46. člena ZBPP).
neposredno razmerje s sodiščem – dolžnost povrnitve stroškov postopka – oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks
Višje sodišče se strinja s pravilnim stališčem sodišča prve stopnje, da mora sodne takse plačati nasprotnik stranke le, če je bila ta oproščena plačila sodnih taks (15. člen ZST-1).
Tudi po oceni višjega sodišča pa se neposredno razmerje s sodiščem za nasprotnika zavezanca za plačilo sodnih taks ne vzpostavi v primerih, ko taksni zavezanec ni bil (niti delno) oproščen plačila sodnih taks, temveč mu je bilo le odloženo njihovo plačilo. Ker gre za izjemo od splošnega pravila, da se to razmerje vzpostavi le med taksnim zavezancem in sodiščem, uporabe te določbe ni mogoče širiti še na druga razmerja, tako tudi ne na primere odložitve plačila sodne takse. To ne bi bilo mogoče niti v primeru, ko bi bila odložitev plačila sodnih taks le podvrsta oprostitve plačila sodnih taks, pri čemer se višje sodišče s takim stališčem (o podvrsti) niti ne strinja. Gre za povsem drug institut.
ZPP člen 185, 339, 339/2, 339/2-14, 354. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59.
nedopustnost izvršbe – pravočasnost tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – prekluzivni rok – ugovor zoper sklep o izvršbi – procesne predpostavke za vložitev tožbe – ugovor nepravočasne vložitve tožbe – ugovor litispendence – ugovor nepopolnosti tožbe – ugovor nedoločenosti tožbenega zahtevka – ugovor aktivne legitimacije – sprememba tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – pomanjkljiva obrazložitev sodbe
Obrazložitev izpodbijane sodbe je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ne vsebuje ugotovitev o številnih odločilnih dejstvih.
Izvršilni postopek ni namenjen ponovni presoji obstoja terjatve, ki je bila že ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom. Eno temeljnih načel izvršilnega postopka je namreč načelo stroge formalne legalitete, ki izvršilnemu sodišču ne dovoljuje presoje materialnopravne pravilnosti izvršilnega naslova. Presojo preprečuje tudi prepoved ponovnega odločanja o stvari, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno (načelo ne bis in idem). Izvršilno sodišče mora torej upoštevati terjatev, kot je bila ugotovljena v izvršilnem naslovu in v ugovornem postopku ni mogoče uveljavljati, da terjatev upnika nikoli ni nastala ali da je bila njena višina v izvršilnem naslovu nepravilno ugotovljena. Posledično takšnih navedb ni mogoče uveljavljati niti ob vložitvi tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
spor majhne vrednosti – protispisnost – pogodba o opravljanju računovodskih storitev – izdelava poročila – nedovoljene pritožbene novote – uporaba pogodbenega prava
Na člen pogodbe se stranki v postopku na prvi stopnji nista sklicevali. Uporaba pogodbenega materialnega prava pa je mogoča le, če se stranki nanj sklicujeta ter ga jasno in določno opredelita. Navedb, ki jih v zvezi s tem tožena stranka prvič podaja v pritožbi, tako ni mogoče upoštevati.
Interes pravdnih strank je bil, da se objekt poruši in s tem odvrne nevarnost, ki je pretila mimoidočim, vendar je bil enako močan interes tožnika, da adaptira oziroma zgradi nov objekt na prostoru, kjer je stala sporna stavba. V posledici povedanega bi morala tožena stranka spremeniti obstoječe prostorske akte in to tako, da bi tožnik lahko gradil. Do spremembe prostorskih aktov ni prišlo in tožnik ne more graditi.
sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks - rok za plačilo sodne takse - opozorilo sodišča
Rok za plačilo sodne takse je izpolnitveni (paricijski) rok. Če so vložena pravna sredstva, se šteje, da paricijski rok sploh ni začel teči, ker je začetek njegovega teka vezan na pravnomočnost sodne odločbe (prvi odstavek 19. člena ZIZ). Zato ta rok začne teči šele, če pritožbeno sodišče s svojo odločbo potrdi naloženo obveznost, in sicer od njene vročitve dolžniku
prenos terjatve - izvršilni naslov - subjektivna pravnomočnost
Upnik iz postopka, v katerem je bila s sklepom o prenosu terjatve v izterjavo prenesena terjatev dolžnika do dolžnikovega dolžnika, bo lahko šele s tožbo (123. člen ZIZ) terjal njeno plačilo od dolžnikovega dolžnika, ta pa bo imel tedaj možnost uveljavljanja ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku. Nikakor ni dopustno, da bi imel sklep o prenosu terjatve moč in učinek izvršilnega naslova.
Bistvo pritožbe je v navedbah, da policija na podlagi anonimne prijave ni imela zadostne podlage za sklepanje o utemeljenih razlogih za sum, da je obdolženi storil kaznivo dejanje, prav tako pa v obravnavani zadevi tudi ni prišlo zgolj do varnostnega pregleda, temveč do osebne preiskave obdolženca, za kar bi bila potrebna sodna odredba.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0023540
ZKP člen 372, 372/2, 386. KZ-1 člen 228, 228/1.
goljufiv namen - dejanska presoja - zavrnitev dokaznih predlogov - izvedenec ekonomske stroke - kršitev pravice do izjave
Zagovornik obdolženca uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, in sicer kršitev obdolženčeve pravice do obrambe, s čimer meri na kršitev iz člena 371/II ZKP. Uveljavljeno kršitev zagovornik sodišču prve stopnje očita zato, ker ni izvedlo dokaza z izvedencem ekonomske stroke, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost napadene sodbe. Uveljavljena kršitev po oceni pritožbenega sodišča ni podana, saj je sodišče prve stopnje dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca ekonomske stroke utemeljeno zavrnilo, takšno svojo odločitev pa je v napadeni sodbi tudi ustrezno obrazložilo, ko je navedlo, da izvedba predlaganega dokaza ne bi privedla do drugačne odločitve kot jo je v obravnavani zadevi sprejelo sodišče prve stopnje, saj je obdolžencu kaznivo dejanje dokazano z, na glavni obravnavi, izvedenimi dokazi. Za kršitev pravice do obrambe bi namreč lahko šlo v primeru, ko bi sodišče prve stopnje zavrnilo predlagani dokaz, pa takšne svoje odločitve v napadeni sodbi ne bi ustrezno obrazložilo, kar pa v obravnavni zadevi, glede na navedeno, ni primer.
najemna pogodba za poslovni prostor - sodna odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - aktivna legitimacija - razpolagalna pravica - začetek teka odpovednega roka - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Najemodajalčev zahtevek za izpraznitev poslovnih prostorov iz 28. člena ZPSPP ni vezan na lastništvo, saj izhaja le iz obligacijsko-pravnega razmerja med najemodajalcem in najemnikom. Izjema obstaja le v primeru, če tožeča stranka razpolagalno pravico utemeljuje z „lastninsko pravico“, ki (nato) preneha. O čem takem pa v konkretnem primeru ni moč govoriti, saj se je tožnik (kot podlagi zahtevkom, ki jih je uveljavljal) ves čas skliceval zgolj na obstoj (medsebojnega) najemnega razmerja.
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZST-1 člen 13, 13/1, 14a, 14a/3, 35.
prepozen predlog za oprostitev plačila sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Določba tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 se ne razteza na procesno situacijo zavrženja predloga za oprostitev sodnih taks kot prepoznega.
Prepozno vložen predlog za oprostitev plačila sodnih taks ne vpliva na tek roka za njeno plačilo.
odškodninska odgovornost - neposredna zahteva podizvajalca do naročnika - unovčenje bančne garancije
Iz sodne prakse (III Ips 74/2015, III Ips 40/2016, III Ips 9/2015) izhaja, da dejstvo, da je naročnik glavnega izvajalca plačal, ne pomeni, da ga to odvezuje plačila po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti, če je ravnal protipravno tako, da ni spoštoval predpisov o zavarovanju obveznosti ponudnikov oziroma izvajalcev v postopku javnega naročanja. Opustitev pričakovanega ravnanja lahko pomeni toženkino protipravno ravnanje, ki nasprotuje temeljnim načelom obligacijskega prava in sicer vestnosti (prvi odstavek 5. člena OZ) ter prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ).
predlog za izvršbo – dovolitev izvršbe – insolventnost – poenostavljena prisilna poravnava – vpliv poenostavljene prisilne poravnave na terjatev
Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi in zavarovanju. Prvi odstavek 160. člena ZFPPIPP, ki določa, da (poenostavljena) prisilna poravnava ne vpliva na terjatve, ki so nastale po začetku postopka prisilne poravnave, ne določa izjeme od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v insolventnem postopku, zato je te terjatve mogoče izterjati v izvršbi šele po končanem postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00001934
KZ člen 68, 68/1, 204, 204/2. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-4.
tatvina - majhna vrednost ukradene stvari - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - dejanje majhnega pomena - olajševalne okoliščine - neznatna družbena nevarnost - nevarnost in teža kaznivega dejanja - teža kaznivega dejanja - sodni opomin - pogoji za izrek sodnega opomina
V obravnavani zadevi je po presoji pritožbenega sodišča kot bistvene potrebno upoštevati objektivne okoliščine, da sta obdolženca iz zabojnika družbe H. d. o. o. odtujila kar 150 kosov rabljenih oblačil, med drugim več parov čevljev in dve torbici (skupno je bilo zaseženih šest velikih vreč in en kovček rabljenih stvari), kar je kljub majhni vrednosti velika količina odtujenih kosov. Odtujene stvari pa so bile raznovrstne in ni šlo zgolj za otroška oblačila, obdolženca pa sta z dejanjem prenehala šele, ko sta bila na kraju med izvrševanjem dejanja zalotena s strani policistov, kar je tudi edini razlog, da so bile odtujene stvari oškodovani družbi vrnjene in da nadaljnja škoda zaradi kaznivega dejanja ni nastala. Osebne, družinske in premoženjske razmere obdolžencev predstavljajo olajševalne okoliščine na strani obeh obdolžencev, vendar pa nesorazmernosti med majhnim pomenom dejanja in posledicami morebitne obsodbe ne utemeljujejo in storjenega kaznivega dejanja ne opravičujejo.
Olajševalne okoliščine kažejo na nizko stopnjo družbene nevarnosti obravnavanega kaznivega dejanja, dejanja pa je prav iz tega razloga mogoče šteti za posebno lahko, zaradi česar je obdolžencema primerno ter pravično izreči sodna opomina.
etažna lastnina - funkcionalno zemljišče - družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - skupni lastnik - aktivna legitimacija skupnega lastnika - varstvo skupnega lastnika - dobra vera pridobitelja nepremičnine - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa
V sistemu družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivni pogoj, zaradi česar zemljiška knjiga v veliki meri ni odražala dejanskega stanja. Zato je v vsakem primeru treba ugotavljati, kdo je dejansko imel ob uveljavitvi ZLNDL pravico uporabe na spornih nepremičninah, pri čemer je pomemben pojem funkcionalnega zemljišča, ne glede, da tega pojma veljavna zakonodaja ne pozna več.
odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom – zaslišanje izvedenca – ocena dokazov – sklicevanje na izvedensko mnenje
Izvedenec je povzel le zdravstveno dokumentacijo, do policijskega poročila, da je A. A. z žrtvijo fizično obračunal, jo napadel in sicer s pestjo večkrat silovito udaril v obraz, se ni opredeljeval, do poročila pa se tudi sodišče prve stopnje ni opredelilo. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena, razlogi pa so pomanjkljivi.