V obravnavanem primeru je prišlo do zaznambe sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, še preden je slednji postal pravnomočen. Gre za situacijo, ko izvršba v zemljiški knjigi (zaradi nepravnomočnosti sklepa) sploh ne bi smela biti zaznamovana. Ker pa je bila zaznamovana, vendar je bil sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba razveljavljen, zaradi česar se bo postopek nadaljeval kot pravdni in ne kot izvršilni, je odpadla podlaga za zaznambo izvršbe. Zaznamba izvršbe je namreč le eno od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na nepremičnino, in ko izvršbe ni več (obravnavani primer), mora bit zaznamba izvrše odpravljena.
vročanje - vročanje kot registrirana dejavnost - pooblaščeni vročevalec
Kadar stranka sodišču predlaga, naj odredi vročanje po fizični ali pravni osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost, ker želi na tak način dokazati, da je naslov tožene stranke, ki ga je navedla v tožbi, pravilen, sodišče ne more zavreči tožbe, češ da tožeča stranka ni navedla pravilnega naslova tožene stranke. Najprej mora odločiti o predlogu tožeče stranke, sicer ji odvzame možnost obravnavanja v postopku.
Tretji odstavek 28. člena ZVCP-1 določa, da je vzvratna vožnja prepovedana, kadar bi voznik s tako vožnjo lahko ogrozil drugega udeleženca v cestnem prometu ali pa premoženje, zlasti pa na nepreglednem ali zoženem delu ceste, na delu ceste kjer je prepovedana ustavitev, na prehodu ceste čez železniško progo, v predoru, galeriji ali na mostu, ob zmanjšani vidljivosti ali pri prehajanju z neprednostne na prednostno cesto. Vožnja tovornega vozila s priklopnikom nazaj po lokalni cesti v, sicer neposredno pred križiščem z regionalno cesto, ne pomeni kvalifikatorne okoliščine, ki jo je zakonodajalec predpisal v tretjem odstavku 28. člena ZVCP-1, ki bi bila v obravnavani zadevi podana le, če bi obdolženi s tovornim vozilom s priklopnikom vozil nazaj z lokalne ceste na regionalno cesto. Zaradi tega v obravnavani cestnoprometni situaciji pritožbeno sodišče meni, da ne gre za prekršek po sedmem odstavku v zvezi s tretjim odstavkom 28. člena ZVCP-1, temveč za prekršek po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 27. člena ZVCP-1.
ZGD člen 101, 394, 394/1, 101, 394, 394/1. ZIZ člen 25, 25. ZFPPod člen 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2, 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2.
izvršba proti družbenikom izbrisane družbe - analogija s 101. čl. zgd - pasivnost družbenika
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da noben predpis ne pogojuje, da bi moral upnik primarno zahtevati izvršbo proti družbi, da bi sploh lahko terjal v nadaljevanju družbenike. Analogija z določbo 101. člena ZGD v primeru, ko preide obveznost zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra na družbenika, pa ne pride v poštev.
dedovanje v tretjem dednem redu - dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine
Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.
ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zagotavljanje varnega delovnega okolja - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravni interes za pritožbo
Zmotne so pritožbene navedbe, da se lahko odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot oblika nematerialne škode prizna samo, če gre za posledico telesne poškodbe. Do zmanjšanja človekovih sposobnosti lahko pride v posledici tako telesnega kot psihičnega prikrajšanja.
ZSDU člen 102, 102/1, 102/3, 105, 106, 102, 102/1, 102/3, 105, 106. ZDSS člen 6, 6/1, 6/1-d, 6, 6/1, 6/1-d.
arbitraža
Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.
ničnost - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost pogodbe - sodno varstvo - rok
Pravočasnost vložitve tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na člen 13/3 oziroma 14/2,3 ZDR; za presojo dopustnosti tovrstnih tožb se ne uporablja člen 204/1,2 ZDR.
Četudi se je delavec ravnal po napačnem pravnem pouku, da lahko zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve zahteva pisno odpravo kršitev pri delodajalcu ter sodno varstvo, to ne pomeni, da so bili stroški sodnega postopka v smislu 155. člena ZPP potrebni. Zato mu jih tožena stranka ob zavrženju tožbe za razveljavitev pisnega opozorila ni dolžna povrniti.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, če ji je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi sprejema nove sistemizacije in ji hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo, ki je po svoji vsebini povsem identično tistemu, ki ga je opravljala na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, razlika pa je zgolj v nazivu delovnega mesta in v višini plače. Zgolj morebitni interes tožene stranke, da zniža domnevno previsoko plačo, ne more biti utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni, da odpovedana pogodba o zaposlitvi še naprej velja, ne glede na to, da je tožnica podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Z oživitvijo odpovedane pogodbe o zaposlitvi nova pogodba o zaposlitvi ugasne.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/2, 141/4, 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 15.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – vročitev s fikcijo – nasprotje v izreku sklepa
Z izpodbijanim sklepom je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj njegov izrek nasprotuje samemu sebi. Določa namreč prekinitev izvršbe še pred dnem njenega začetka.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je nezakonita, če delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne poda pisne ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu in delavcu ne omogoči zagovora.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca.
odškodninska odgovornost ZZZS - prenehanje delovnega razmerja - vzročna zveza
Če delavec zoper nezakoniti sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela ni ugovarjal, niti sprožil individualnega delovnega spora zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ZZZS ni odškodninsko odgovoren delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube plače v posledici prenehanja delovnega razmerja, tudi če je bilo kasneje, z dokončno odločbo ZZZS ugotovljeno, da je bila v spornem obdobju podana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni (in torej odsotnost upravičena). Takšno zavarovančevo ravnanje oziroma opustitev namreč pomeni prekinitev vzročne zveze, zato je odškodninska odgovornost ZZZS izključena.