Posestno varstvo je naravnano predvsem na varovanje obstoječega stanja dejanske oblasti nad stvarmi ( odločba Ustavnega sodišča št. 32/94 ). S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavarovalo močnejšo dejansko posest, je varovalo tudi ustavno varovane pravice toženke, in sicer pravico do zasebnosti iz 35. čl. Ustave RS in pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. čl. Ustave RS, na katere se je toženka v postopku tudi sklicevala.
Sodišče prve stopnje je spregledalo, da izhaja pravno razmerje med pravdnima strankama iz določil Stanovanjskega zakona, slednji pa je v razmerju do Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih-ZTLR specialnejši predpis. Odločitev v tej zadevi je torej odvisna od ugotovitve, ali spadata obravnavani terasi med skupne prostore, na katerih bi imeli pravdni stranki, zaradi pravne narave skupnih prostorov, solastninsko pravico.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda
Prav te okoliščine, da je prav ta cesta obenem tudi edina cestna povezava med zaselkom M. in K. ter da se kot takšna uporablja za komunalne in druge storitve, ki so po svoji naravi eksistenčnega pomena, po mnenju pritožbenega sodišča zadoščajo za kvalifikacijo težko nadomestljive škode.
ZOR člen 173, 174, 177, 192, 205, 173, 174, 177, 192, 205.
nevarna stvar - odgovornost za škodo - objektivna odgovornost - pešec - oprostitev odgovornosti - konkurenca odgovornosti med lastnikom vozila in šoferjem - kršitev varnostnih predpisov - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - Invalidnina - vštetje
Materialnopravno izhodišče obravnavanega spora je res (strožja) objektivna odgovornost voznika motornega vozila, vendar pa je za pravilno oceno deleža peščeve soodgovornosti za nastalo škodo ob zatrjevanih voznikovih kršitvah cestnoprometnih predpisov treba primerjati krivdne deleže obeh.
Nadomestilo za telesno okvaro se po sedaj že ustaljenem stališču sodne prakse upošteva samo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče vštevanje opravi po prostem preudarku na podlagi vseh okoliščin primera, pri čemer se škoda, ki jo oškodovanec utrpi iz tega naslova, sestoji iz razlike med skupno škodo in tistim, kar oškodovanec dobiva oziroma bo dobival iz naslova invalidnine, kar pomeni, da je treba najprej ugotoviti celotno odškodnino, od nje odšteti morebitne prejemke in šele nato določiti odškodnino glede na razmerje deljene odgovornosti.
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 215, 7, 7/1, 8, 212, 215. OZ člen 131, 131/1, 131, 131/1.
elementi civilnega delikta - dokaz
Po načelu krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom mora oškodovanec za uspešno uveljavljanje svojega odškodninskega tožbenega zahtevka dokazati obstoj treh od štirih zahtevanih elementov delikta (da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala in da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem), medtem ko mora toženec, če se želi te odgovornosti oprostiti, dokazati, da za nastalo škodo ni kriv.
Dokazno breme obstoja škodnega dogodka je torej na strani oškodovanca, ki mora zanj navesti ustrezna dejstva in predložiti ustrezne dokaze. Sodišče mora biti o dejstvih, na katere opira svojo vsebinsko odločitev, prepričano, če pa na podlagi izvedenih dokazov kakšnega dejstva ne more zanesljivo ugotoviti, o njem sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Na podlagi ugotovitve, da tožena stranka ni izplačala dogovorjenih zneskov mesečne plače in drugih prejemkov skladno s pogodbo o zaposlitvi, je tožbeni zahtevek za plačilo neizplačane plače utemeljen ne glede na dejstvo, da tožnik ni bistveno prispeval k rezultatom tožene stranke, saj iz pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi bil dogovorjeni mesečni znesek odvisen od dejanskega dela.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor
Dolžnik prereka nastanek pravnega razmerja z upnikom in torej zatrjuje negativno dejstvo, ki ga ni dolžan sam dokazovati, pač pa mora upnik dokazati, da je pravno razmerje nastalo.
V primeru formalne nesklepčnosti tožbe (to je nepopolnosti tožbe), mora sodišče tožbo vrniti tožniku v popravo in mu s tem omogočiti, da to procesno pomanjkljivost odpravi.
Če izrek izpodbijane sodbe opisuje dve različni izvršitveni dejanji, je nerazumljiv, saj ga ni mogoče preizkusiti, ker v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni razlogov o odločilnih dejstvih.
Ker je tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek (ne glede na dejstvo, da se z izvedencem ni popolnoma strinjala), dejansko v celoti prilagodila njegovim ugotovitvam, se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na nepravilnost njegovih ugotovitev.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
začetek in takojšen zaključek stečajnega postopka - verjeten izkaz, da bo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika vrnjeno premoženje v stečajno maso
Za uporabo določila 1.odst. 100.čl. ZPPSL je potreben verjeten izkaz, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso, tako da bo zadoščalo vsaj za stroške postopka.
ZOR člen 600, 614, 616, 616/1, 600, 614, 616, 616/1.
pogodba o delu - odgovornost za napake - rok za uveljavljanje stvarnih napak
Napačno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje kot materialno podlago za presojo obravnavane zadeve upoštevati določbe 479. in 484. čl. ZOR. ZOR v zvezi s pogodbo o delu, za tako pogodbo pa je v obravnavanem primeru nedvomno šlo, odgovornost za napake samostojno in celovito ureja v 5. oddelku, to je v členih od 614 do 621.
ZP-1 člen 155, 155/1, 155/1-8. ZVCP-1 člen 248, 248/5.
bistvena kršitev določb postopka - ni razlogov o pravnorelevantnih dejstvih
Če izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, ki so pravno relevantna in so prvostopno sodišče privedla do zaključka, da je obdolženi storil očitani prekršek, je ni mogoče preizkusiti.
pravdni stroški - umik dela tožbenega zahtevka - denarni in nedenarni zahtevek - uspeh stranke
Samo dejstvo, da je tožnik ocenil vrednost spornega predmeta na 6.000.000,00 SIT, kolikor znaša tudi denarni zahtevek, ne more pomeniti, da uspeha s prvim delom tožbenega zahtevka pri porazdelitvi pravdnih stroškov sploh ni mogoče upoštevati. Zato tudi ni sprejemljiv zaključek, ki ga ponuja tožena stranka v pritožbi, da je uspela v pravdi s 100%, tožnik pa je v celoti propadel.
Če tožena stranka v odgovoru na tožbo zanika dejansko oziroma pravno podlago tožbenega zahtevka in predlaga njegovo zavrnitev, kasneje pa (še pred obravnavo) tožbeni zahtevek pripozna, ni pogojev za uporabo 157. člena ZPP, po katerem je dolžan tožnik toženi stranki povrniti pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje o glavni stvari. Tožena stranka krije sama svoje stroške pravdnega postopka zato, ker se je pred pripoznavo tožbenega zahtevka spustila v obravnavanje glavne stvari.
premoženjska škoda - pretium affectionis - izgubljeni dobiček - dejanska škoda zaradi izgubljenega dobička
Pri tožnikovem zahtevku ne gre za izgubljeni dobiček pri katerem bi moral tožnik konkretno izkazati obstoj poslov, ki jih ni mogel opraviti zaradi poškodbe vozila, ampak gre za dejansko škodo zaradi izgubljenega zaslužka. Ta škoda se da ugotoviti s primerjavo podatkov iz poslovne dokumentacije tožnika o njegovem zaslužku v letu 1999 in ob jasnem dejstvu, da 18 dni zaradi neuporabe vozila ni mogel opravljati prevozov.
ustavitev izvršilnega postopka – umik izvršilnega predloga – izvršba na dolžnikova denarna sredstva – ustavitev postopka po sporočilu banke o neprilivu sredstev
Odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka ne more temeljiti na sporočilu banke, da je upniku s transakcijskega računa dolžnika prenesla določena sredstva.
posledice začetka postopka prisilne poravnave - dovolitev izvršbe v poplačilo in izvršbe v zavarovanje
Po določilu 1.odst. 36.čl. ZPPSL od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V predmetnem primeru gre za predlog za izvršbo z izpraznitvijo in izročitvijo poslovnega prostora, torej ne gre za izvršbo v poplačilo niti za izvršbo v zavarovanje. V takih primerih pa začetek prisilne poravnave nima navedenih posledic.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSM20405
KZ člen 10, 10/1, 234 a, 234 a/1, 10, 10/1, 234 a, 234 a/1. ZKP člen 37, 37/1, 37, 37/1.
spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Po prvem odstavku 10. člena KZ je kaznivo dejanje izvršeno tako na kraju, kjer je storilec delal ali bi moral delati, kakor tudi na kraju, kjer je nastala prepovedana posledica. Kaznivo dejanje poslovne goljufije iz prvega odstavka 234.a člena KZ je zato storjeno tam, kjer je storilec pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe drugega preslepil, kot tudi tam, kjer je "preslepljeni" kaj storil v škodo svojega ali tujega premoženja.