Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 126.ZPIZ člen 202, 202/1, 202/1-2.
starostna pokojnina - vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo
Ker je šlo pri zaposlitvi tožnika za opravljanje pogodbeno določenega dela (sečnja, spravilo in obdelava lesa) proti proviziji ali odstotkih na količino lesa, temu razmerju ni mogoče dati pravnega pomena delovnega razmerja.
upravičenci do denacionalizacije - uveljavljanje pravic - zahteva za denacionalizacijo - vrnitev nacionaliziranega premoženja - neodplačno podržavljeno premoženje
Tako je moglo revizijsko sodišče preizkusiti le, ali so bile določbe zakona o denacionalizaciji (ZDen), posebno določbi 5. in 72. člena pravilno uporabljene glede na ugotovljeno dejansko stanje. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je predlagatelj prodal nepremičnino s parcelno št... (sedaj ...) k.o... dne 19.4.1966 zaradi pritiskov in groženj s strani predstavnikov občine; da je predlagatelj kot prodajalec s tedanjo kupnino 25.000,00 novih din prejel le 12,68% od vrednosti nepremičnine; da je znašala vrednost podržavljenega premoženja po stanju v času podržavljenja 7,595.893,37 SIT; da znaša vrednost te nepremičnine po sedanjem stanju manj in da je sporna parcela ves čas enake izmere (čeprav je po prvotnih izmerah merila 228 m2, po sedanjih točnih izmerah pa meri 268 m2). Glede na take ugotovitve sta sodišči prve in druge stopnje zaključili, da je predlagatelj upravičenec do denacionalizacije po 5. členu ZDen in sta zato odločili, da mora nasprotni udeleženec vrniti predlagatelju nepremičnino s parc. št... k.o... z objekti na tej parceli vred.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi
Toženec temelji svoj predlog za obnovo postopka na 9. točki 421. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), po katerem se lahko pravnomočno končan postopek obnovi, če stranka zve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Nova dejstva in novi dokazi, opredeljeni v tem določilu, pa so lahko razlog za obnovo postopka le ob nadaljnjem pogoju, da jih stranka ni mogla uveljavljati v prejšnjem, pravnomočno končanem, postopku brez svoje krivde (2. odst. 422. člena ZPP). Stranke so v postopku dolžne navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoj zahtevek (ali izpodbijajo navedbe oz. dokaze nasprotne stranke) in za ta dejstva predlagati dokaze. Taka procesna dolžnost strank je opredeljena v 1. odst. 7. člena, 1. odst. 186. člena, 219. členu in 299. členu ZPP. Zanemarjenje opisane procesne dolžnosti strank glede določenih dejstev oz. dokazov ima za posledico izgubo pravice do obnove postopka na podlagi 9. točke 421. člena ZPP, kolikor se predlog sklicuje na ta dejstva oz. dokaze.
Glede na podatke v spisu obstaja močan dvom, da je skrivanje obdolženca takšne narave kot ga ima v mislih 1. točka 1. odstavka 432. člena ZKP, ampak bi bolj kazalo, da se izmika prihodu na glavno obravnavo. Odreditev pripora iz tega razloga pa je mogoča iz drugačne dejanske in pravne podlage.
ZPP (1977) člen 20, 20/1, 20/2, 22, 23. ZIP člen 14, 50, 50-4, 53, 53/3.ZS člen 106, 106/1-5.
izvršilni postopek - krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti med rednimi sodišči
Zakon o izvršilnem postopku nima določb o tem, kako ravna sodišče, kadar meni, da ni krajevno pristojno. V skladu z določilom 14. člena istega zakona je treba v takih primerih uporabiti določbe zakona o pravdnem postopku (naprej ZPP), ki vsebuje predpise o rešitvi kompetenčnega spora. Po določilu 23. člena ZPP odloči v sporu o pristojnosti med rednimi sodišči neposredno višje sodišče, ki je v tem primeru vrhovno sodišče glede na to, da se spor o krajevni pristojnosti nanaša na dve okrajni sodišči z območja dveh višjih sodišč. Kdaj se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, določa 20. člen ZPP. Po določilu prvega odstavka navedenega člena se lahko izreče le na ugovor toženca, podanem najpozneje na pripravljalnem naroku (oziroma v ugovoru, če gre za izvršilno zadevo - 4. točka 50. člena v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena ZIP), po uradni dolžnosti pa le v primerih, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, vendar najpozneje na pripravljalnem naroku oziroma dokler se toženec ne spusti v obravnavanje glavne stvari (kar pomeni, da se po odločitvi o glavni stvari ne more več izreči za krajevno nepristojno).
Ni mogoče pritrditi stališču zagovornika, da bi ga pritožbeno sodišče moralo seznaniti o tem, po kakšnih kriterijih je obsojencu naložilo "kar 20.000 tolarjev povprečnine", zlasti tudi ne zato, ker je že pri odločanju o pritožbi ocenjevalo trajanje in zamotanost kazenskega postopka in okoliščino, da je obsojenec zaposlen in da ima redne dohodke.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah - bodoča škoda - določitev višine odškodnine
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili določilo 200. in 203. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 28/78 do 57/89) in se odločili, da so telesne bolečine, duševne bolečine in strah trajali dovolj dolgo in v tako intenzivni obliki, da upravičujejo satisfakcijo v obliki denarne odškodnine. Pri presojanju, kolikšen denarni znesek je pravičen, pa je sodišče prve stopnje ob primerjavi tožničinih težav z drugimi podobnimi primeri v sodni praksi pravilno določilo odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti z zdravljenjem v znesku 400.000,00 tolarjev in zavrnilo presežek, saj tožničine telesne bolečine niso bile tako hude in dolgotrajne, zlasti pa ni trpela hujših zdravniških posegov in nevšečnosti med zdravljenjem. Tudi bolečine, ki jih bo trpela v bodoče, bo s primernimi varovalnimi ukrepi in pozornostjo lahko ublažila. Tudi prestani primarni in sekundarni strah nista bila tako huda in intenzivna, da bi bil utemeljen višji znesek kot 100.000,00 tolarjev, ki ga je določilo sodišče prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS03584
ZTLR člen 20.ZZZDR člen 51, 51/2.ZNP člen 122, 122/3.
skupno premoženje - zastaranje - delitev skupnega premoženja - solastnina - določitev velikosti deležev - stvarnopravna narava zahtevka za izplačilo deleža solastnika
Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišč prve in druge stopnje pravilna, čeprav sta jo oprli na zmotno materialnopravno podlago. Ker sta ugotovili, da je šlo med strankami za sporazumno gradnjo, pri kateri so vse tri tudi sodelovale in da so živele v družinski skupnosti, ko je bilo ustvarjeno sporno premoženje, spora iz takega razmerja ni mogoče reševati po pravilih, ki veljajo za neposlovna razmerja (kot sta pravno zmotno ocenili sodišči nižjih stopenj). Sprejema pa revizijsko sodišče nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da je sporno premoženje skupno premoženje pravdnih strank (zadnji odstavek na 7. strani sodbe sodišča prve stopnje). Predmetni spor je tako spor o skupnem premoženju in deležih strank na njem. To pomeni, da je spor stvarnopraven. Stvarnopravno podlago pa ima spor tudi v primerih, ko en član skupnosti zahteva ugotovitev deleža na skupnem premoženju, hkrati pa uveljavlja civilno delitev tega premoženja tako, da mu večinski solastnik(i) izplača(jo)
vrednost njegovega deleža v skladu s pravili tretjega odstavka 122. člena zakona o nepravdnem postopku. Zaradi iztoževanja vrednosti deleža v denarju zahtevek torej ne izgubi stvarnopravne narave (kar pomeni, da spor zaradi navedenega ne postane obligacijskopraven). Stvarnopraven zahtevek pa ne zastara.
Sodišče ni kršilo kazenskega zakona, saj je bila pogojna obsodba preklicana prav zato, ker je obsojenec v preizkusni dobi storil sorodno kaznivo dejanje.
ZOR člen 172. ZUpr člen 101, 103.ZLS člen 2.URS člen 26, 26/1.
pravica do povračila škode - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ - upravni organ - vpis prepovedi odtujitve motornega vozila v prometno dovoljenje - protipravnost ravnanja
Če bi upravni organ (tožena stranka) uporabila prisilna sredstva za izvršitev vpisa prepovedi odtujitve v prometno dovoljenje, bi prekoračila svoja pooblastila pri izvrševanju odredbe sodišča, torej v postopku, ki ne spada med upravne postopke. Opravila bi izvršilna dejanja (s prisilnimi sredstvi) za vpis podatkov v prometno dovoljenje, ki niso obligatorne narave (glej Pravilnik o registraciji motornih in priklopnih vozil, Ur. l. SFRJ št. 74/89 in Pravilnik o obrazcih prometnih dovoljenj in vozniškega dovoljenja ter o registrskih tablicah, Ur.l. RS, št. 2/92 in spremembe v Ur.l., št. 70/95). Z izdano začasno odredbo pa sodišče toženi stranki ni naložilo oprave izvršilnih dejanj zoper dolžnika.
Ker se v sodni praksi za take poškodbe priznava denarna odškodnina, vendar ne visoka, je sodišče druge stopnje nedvomno upoštevalo, da je tožnik že v letih in ima lahko vsaka poškodba starega organizma zanj težje posledice kot pri mladih ljudeh ter da majhni otroci in starejši ljudje težje prenašajo bolečine in jih je bolj strah. Kljub temu pa je moralo tako individualno ugotovljeni obseg škode objektivizirati in primerjati s podobnimi primeri v sodni praksi.
V zvezi z odškodnino za strah je treba opozoriti, da še vedno velja pravno stališče, sprejeto na posvetovanju civilnih sodnikov sodišč splošne pristojnosti v Sloveniji v letu 1973, po katerem se priznava odškodnina za strah, ki je zelo intenziven in je moral pustiti v duševnosti prizadetega trajnejše posledice, oziroma je moral brez posledic trajati dalj časa. V danem primeru je bil tožnikov strah ob toženčevem napadu intenziven in toliko dolgotrajen, da upravičuje priznanje denarne odškodnine, njegovega strahu za izid zdravljenja, ki je bil kratkotrajen, pa tudi po intenzivnosti ni mogoče primerjati s strahom zaradi ogroženosti lastnega življenja ali telesne integritete.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Pravno odločilne okolnosti za rešitev spora so bile ugotovitve nižjih sodišč, da so sporno nepremičnino (zahodni del parc. št..., sedaj . k.o...., ki je podrobno opisan) od nekdaj nemoteno in dobroverno uživali tožniki, pred tem pa njihovi pravni predniki, da je za priposestvovanje lastninske pravice potrebna doba potekla že pred uveljavitvijo zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih in da je toženka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica spornega dela nepremičnine. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči druge in prve stopnje zaključili, da so tožniki pridobili lastninsko pravico na sporni nepremičnini s priposestvovanjem. Taka presoja je tudi po oceni revizijskega sodišča pravilna. Namreč tožniki so v sporu dokazali vse potrebne predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem in to po pravilih paragrafa 1460 in naslednjih ter 1493 občega državljanjskega zakonika, ki so v bistvenem enake, kot jih vsebuje četrti odstavek 28. člena dne 8.2.1980 objavljen Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Ur. list bivše federacije, št. 6/80).
garaže kot pomožni stanovanjski prostor - prodaja garaže, ki je funkcionalna celota
Garaže so po določbi 2. odst. 2. čl. Stanovanjskega zakona pomožni stanovanjski prostori. To samo po sebi ne pomeni, da lastnik ne more ločeno razpolagati z garažo in s stanovanjem. V okoliščinah, kot so ugotovljene v obravnavani zadevi, ko po ugotovitvi sodišča druge stopnje sporna garažna prostora ne predstavljata bistvene sestavine funkcionalnih prostorov stanovanja, je mogoče garažni prostor odsvojiti ločeno od stanovanja v hiši.
Komasacija, v kateri je dodeljena parcela, ki je sicer oddaljenejša od v komasacijo vloženega zemljišča, pa zaradi tega to ne pomeni pri obdelovanju kakšne posebne težave ali škode, je v skladu s pogoji iz 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih.
povzročitev škode - odgovornost za drugega - umobolni in slaboumni (neprištevni) oškodovalci - subsidiarna odgovornost neprištevnega oškodovalca iz razlogov pravičnosti - pravičnost kot pravni standard
Pravnemu standardu pravičnosti, sicer nikjer v zakonu opredeljenemu, mora dati vsebino sodnik, pri čemer pa velja zanj v zakonu zapisano izhodišče - gmotno stanje oškodovalca in oškodovanca, ki ju zakon določa kot bistven, neločljivo povezan element pravičnosti.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost sostorilcev (pretep) - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - individualizacija škode
Kadar je ravnanje dveh napadalcev tako tesno povezano, da gre za vzročno zvezo med njunima ravnanjema, da ta ni pretrgana in da do škode ne bi prišlo brez sočasne udeležbe obeh, pač ni mogoče govoriti, da je škodo povzročila le ena oseba, saj gre tu za sostorilstvo.