Ker je eden od pogojev za pridobitev pravice samostojnega kulturnega delavca do plačila prispevkov za obvezno invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter obvezno zdravstveno zavarovanje z davčnega proračuna, dohodkovni položaj samostojnega kulturnega delavca, je spor o navedeni pravici spor o socialnem prejemku.
pripor - utemeljen sum - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - neizogibnost pripora - ogrožanje varnosti ljudi - domneva nedolžnosti - drugi kazenski postopki
Zgolj dejstvo, da kazenski postopki, ki tečejo zoper osumljenca, formalno niso združeni, ni ovira, ki bi preprečevala, da bi se sodišče pri utemeljevanju pogojev za pripor lahko sklicevalo tudi na dejstva, razvidna iz teh postopkov, če so izkazana s potrebno stopnjo verjetnosti.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - objava podatkov o storilcu po prestani kazni v tisku - časovna odmaknjenost kaznivega dejanja - splošni interes javnosti
Identitete storilca v zvezi s časovno odmaknjenim kaznivim dejanjem in po prestani kazni, ni mogoče izključiti iz sfere storilčeve zasebnosti.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v skupnem znesku - več tožečih strank - zavrženje revizije
Kadar več tožečih strank z eno tožbo uveljavlja zahtevke, ki temeljijo na istovrstni dejanski in pravni podlagi, se dovoljenost revizije ocenjuje po vrednosti zahtevka vsake stranke posebej. Pravica revizije namreč ne more biti pridobljena le zato, ker so tožeče stranke tožbo vložile skupaj.
To, da je tožnica tožbi priložila fotokopijo listine, ne pa njenega izvirnika, ni ovira za izdajo zamudne sodbe. Zakon namreč izdaje zamudne sodbe ne pogojuje s predložitvijo dokaznih listin, in tudi sicer (v določbah o dokaznih listinah) izrecno ne zahteva, da mora biti listina predložena v izvirniku. Edini pogoj, ki mora biti v tej zvezi izpolnjen, je, da dejstva, na katera se opira zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik ali z dejstvi, ki so splošno znana.
Ker v obravnavanem primeru predlagatelj zahteva priznanje sodne odločbe, ki jo je izdalo hrvaško sodišče, in je med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško sklenjena bilateralna mednarodna pogodba, je sodišče uporabilo predvsem določila Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o mednarodni pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah. Ta pogodba v 21. členu navaja skupaj postopek za priznanje tuje (hrvaške) sodne odločbe in postopek za izvršitev tuje (hrvaške) sodne odločbe, vendarle loči dva postopka. In ker ni logično, da bi bilo treba v postopku za priznanje sodne odločbe izkazovati že tudi njeno izvršljivost, to potrdilo v postopku za priznanje tuje sodne odločbe ni potrebno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Nezadovoljstvo s predhodno sodno odločitvijo ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, zato predlog za delegacijo drugega sodišča ni utemeljen in pomeni nepotrebno zavlačevanje postopka, kar je zloraba pravic, ki jih omogoča ZPP.
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Po 3. odstavku 11. člena ZSPOZ pa se pri odločanju priznanja statusa svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in o pravici do odškodnine uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
predkazenski postopek - prikriti preiskovalni ukrepi - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem - utemeljeni razlogi za sum - dokazne prepovedi - nezakonito pridobljeni dokazi - sklep o podaljšanju pripora
Utemeljeni razlogi za sum pomenijo višjo stopnjo suma od razlogov za sum in se približujejo utemeljenemu sumu, ki pomeni visoko stopnjo artikulirane konkretne in specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kaznivo dejanje; razlogi, ki utemeljujejo to verjetnost, pa morajo biti podani v času odreditve ukrepa.
ZKP člen 18, 18/1, 371, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - prekoračitev obtožbe
Dopolnitev opisa dejanja v izreku sodbe (sodišče je dodalo, da "v davčni napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti za obdobje od 1.1. do 31.12.2000 in") je sicer odveč, ne pomeni pa prekoračitve obtožbe, saj je očitek obsojencu v konkretnem delu opisa kaznivega dejanja ostal popolnoma enak in nespremenjen.
Ukrepa prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi po 195. a členu ZKP in javljanja na policijski postaji po 195. b členu ZKP ne zadoščata za zagotovitev varnosti oškodovank, zato je pripor neogibno potreben.
dovolilnice za prevoz blaga v mednarodnem cestnem prometu - bistvena kršitev določb postopka
Obrazložitev izpodbijane sodbe je sama s sabo v nasprotju. Sodišče prve stopnje je s tem zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 3. odstavka 72. člena ZUS v zvezi s 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 213, 214, 243, 245, 254, 254/2, 339, 339/1.ZOR člen 178, 200.
relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - izvedenec - vpis izvedenca v imenik - soglasje strank o mnenju izvedenca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev cestnoprometnih predpisov - prekoračitev omejitve hitrosti - sekanje ovinka - prehitevanje - deljena krivda - povrnitev nepremoženjske škode
S tem, ko sodišče prve stopnje ni ocenilo mnenja izvedenca, je kršilo določbe o dokazovanju z izvedenci (drugi odstavek 254. člena in drugi odstavek 245. člena ZPP). Te kršitve postopka, ki bi lahko vplivale na ugotovitev obsega nepremoženjske škode, pa je ponovilo pritožbeno sodišče, ko je zavrnilo tožnikov pritožbeni očitek (ki je šel v smeri te postopkovne kršitve) z zmotnim stališčem, "da izvedensko mnenje psihiatra M., sicer pridobljeno v tem postopku, sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti glede na okoliščino, da tega mnenja toženi stranki nista povzeli...". Tudi če v izvedenčevih ugotovitvah med strankama ni soglasja, se mora sodišče do njih opredeliti.
Neutemeljen je tožničin ugovor, da veterinarska inšpekcija ni pristojna za pregled in nadzorstvo njene goveje živine in da se nanjo, ker je samostojna kmetica, ne nanaša dolžnost označevanja in registracije goveje živine. Tako pristojnost veterinarske inšpekcije kot tudi navedena dolžnost je predpisana z Zakonom o veterinarstvu (4. člen).
Ker je bilo gradbeno dovoljenje izdano ob pogojih Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS in na njegovi podlagi izdane uredbe, je gradbeno dovoljenje zakonito.