Naslov

PRAVICA DO NARAVNEGA ALI ZAKONITEGA SODNIKA - DANES(Opomba: Domačih teoretičnih prispevkov na to temo ni prav dosti,zato posebej opozarjam na predstavitev te pravice v članku A.Zalarja: Pravica do naravnega ali zakonitega sodnika, Pravnik,Ljubljana, let. 48 (1993), 4-6, str. 193-200.)Že nekaj časa vemo zanjo - pa je še vedno v povojih. In ti povoji sov praksi praviloma (ne vedno in povsod) tesnejši, kot jih sicerdopušča stanje normativne urejenosti. Pa začnimo s teorijo, kjer smoza to pravico v naši (sodni) praksi tudi najprej izvedeli. Pravico donaravnega sodnika smo začeli pogosteje omenjati v času, ko se jezačel razvoj demokratičnih procesov pri nas, torej ne prav dosti letnazaj. Takrat, nekje okoli leta 1990, je bila zahteva, da se uveljavipravica do naravnega sodnika, že vključena v program Slovenskegasodniškega društva, imenovan tudi "50 predlogov za boljše sodstvo".Kako pa smo si sodniki (člani SSD) zamislili realizacijo načelapravice do naravnega sodnika, izhaja iz 44. točke programa:"Po tem načelu, z izjemo primerov, določenih v zakonu, nihče nimapravice sodniku odreči nobene izmed zadev, ki mu pripadejo vreševanje po vnaprej in objektivno določeni ter javno objavljeninaključni razdelitvi, niti ne sme odrediti obravnavanja določenezadeve pred drugimi istovrstnimi zadevami.Nihče nima pravice posameznih zadev dodeljevati drugemu sodniku alimed letom s spremembami ključa delitve ali razporeda sodnikov alisestave senatov ali kako drugače vplivati na dodelitev zadevedoločenemu sodniku ali da sodnik določene zadeve ne bi obravnaval,ali tako posredovati za prednostno obravnavanje določene zadeve.Sodnik pa nima pravice nobene zadeve zavrniti, odstopiti drugemusodniku ali, z izjemo v zakonu določenih primerov, spreminjativrstnega reda obravnavanja, ki je določen s časom pripada zadeve nasodišče. Zadeve, ki jih je začel reševati, pa je dolžan obravnavatitekoče in brez nepotrebnega odlašanja."Citirane zamisli nikogar niso in ne vežejo neposredno. Kažejo pa smeroziroma izhodišče za bodočo ureditev. Tudi manjkajoča, a obljubljanazakonodaja ni ovira (kvečjemu izgovor), da se v internih pravilihsodišč ta načela ne bi že mogla upoštevati. In največji problemi stem v zvezi nastopajo prav na tistih, sicer redkih, sodiščih, kiinternih pravil notranjega reda nimajo - pri čemer je najbrž jasno,da tu ni mišljen samo letni razpored dela.Zatem je pravico do naravnega sodnika znotraj pravice do sodnegavarstva že uveljavila tudi slovenska ustava (Opomba: Ustava RepublikeSlovenije z dne 23.12.1991, Ur.l. RS, št. 33/91 z dne 28.12.1991).Tako izhaja pravica do naravnega sodnika iz 2. odstavka 23. člena, kise glasi:"Sodi mu (vsakomur - op. avt.) lahko samo sodnik, ki je izbran popravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom."Vendar je to določilo še vedno osamljeno, saj na zakon in sodni redše kar čakamo in vse je še potencirano z zapleti okoli veljavnostiustavnega zakona. Kakorkoli že je, stare rešitve so preživete,preohlapne, tako da novo nastajajočim problemom niso več kos. Zatoprihaja v praksi tudi do kršitev obravnavanega načela.Kakšno je torej stanje, kako je danes urejena (varovana) pravica dosodnega varstva oziroma pravica do naravnega sodnika?Še vedno je v uporabi Zakon o rednih sodiščih (Opomba: Ur.l.SRS, št.10/77 - 24/88 in Ur.l. RS, št. 8/90). Ta prav dosti koristnih določilna obravnavano temo ne vsebuje. Poleg splošnih določil o pristojnostiin sestavi sodišč predvideva le še razpored dela in postopeksprejemanja letnega razporeda dela, ki je seveda nedvomno ključnegapomena. Po določilu 2. odstavka 49. člena Zakona o rednih sodiščihpredsednik sodišča določi razpored dela sodnikom v sodelovanju zvodji enot in zborom sodnikov. Podobno določilo vsebuje Sodniposlovnik za redna sodišča (Opomba: Ur.l. SRS, št. 26/78, 20/88 in2/89) v 53. členu:Sodnike razporeja na delo na posamezno pravno področje, v posameznesodne oddelke in v posamezne senate z razporedom dela predsedniksodišča v sodelovanju z vodjem enote in zborom sodnikov.In to bi bilo vse. Poslovnik vsebuje še nekaj napotkov, ki jih jetreba upoštevati pri razporejanju sodnikov na posamezna pravnapodročja, kar je tudi pomembno. Posebej velja s tem v zvezi opozoritiše na naslednje določilo iz 54. člena Poslovnika:"Pri razporejanju sodnikov v sodne oddelke in senate je treba gledena možnosti in potrebe sodišča upoštevati nagnjenje posameznegasodnika za določeno pravno področje, njegovo strokovno izkušenost innjegovo strokovnost za posamezno pravno področje in zagotoviti, da sez razporeditvijo zagotovi kvalitetno in pravočasno opravljanje delaoddelka in sodišča.Pri tem je treba zagotoviti tudi tako razporeditev sodnikov, da bodoposamezne vrste zadev, zlasti preiskave, mladoletniške zadeve, zadevegospodarskega področja in posebno družbi nevarne kazenske zadeve terdružbeno pomembne civilne zadeve reševali oziroma sodili za takevrste zadev usposobljeni sodniki."Jasno je, da bi citirana določila zahtevala še vrsto podrobnejšihizpeljav, ki pa bi seveda v preteklosti (ki ponekod še traja)dostikrat lahko predstavljale le ovire pri delu sodne uprave. Že takoohlapna ureditev pa predvsem nima nobenih učinkovitih sankcij zaeventualne kršitve veljavnega razporeda del. Zato da ne bi večprihajalo do ponavljanja napak (kajti zgodovina se nam - ne samo vsodstvu - kar prehitro ponavlja), opozarjam na problem, ki sem gazaznala ob delu, pojavlja pa se najpogosteje v dveh oblikah. Kakšneukrepe ima na razpolago sodnik, ki mu je določena zadeva dodeljena vdelo:- v nasprotju z veljavnim razporedom dela in (ali)- ko se odredi obravnavanje določene zadeve pred drugimi istovrstnimizadevami.Molčati in delati? Morda najudobnejša rešitev? Bolj komplicirana, inzaenkrat v praksi še neuveljavljena in negotova je druga: izločitevsodnika po 6. točki 71. člena ZPP (Opomba: Po tej točki sodnik ne smeopravljati sodniške dolžnosti, če so podane druge okoliščine, kivzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. Ta je nedvomno (objektivnogledano) podan, če sodnik rešuje zadeve, ki mu jih že omenjenirazpored del ne nalaga). Negotova zato, ker o izločitvi na predlogsamega sodnika, ki se sklicuje na kršitev pravice do naravnegasodnika, odloča isti organ sodišča (Opomba: Postopek ureja 72. členZPP), ki je tudi sicer zavezan skrbeti za varstvo pravice donaravnega sodnika, njegova odločitev o dodelitvi zadev(e) pa jesporna. Začaran krogđ Seveda so tu še stranke, ki tudi lahko izločajoposamezne(ga) sodnike(a). Te pa problemov te vrste največkrat nezaznajo.Navedeni problem ni nov. Posebno aktualen in pereč zaradi posledic vpraksi, pa je postal lani decembra. Občna seja Vrhovnega sodišča jenamreč poskrbela za posebno svojevrsten in problematičen "precedens"(Opomba: Zaenkrat je objavljen le v Sodnikovem informatorju št.12/93, str. 5, poleg tega naj bi bil tudi v Poročilu o sodni praksiVrhovnega sodišča RS št. II/93) s tem v zvezi, ko je 16.12.1993sprejela stališče:"Pravdne postopke, ki jih začne DPS po 2. odst. 50. čl. ZLPP, vodijosodišča po določbah ZPP o postopku v gospodarskih sporih (1. tč. 489.čl. ZPP, 2. odst. 50. čl. ZLPP)."(Opomba: Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS, št.55/92, 7/93 in 31/93 - ZLPP) v 2. odstavku 55. člena določa: "Če vrevizijskem postopku niso ugotovljena oškodovanja družbene lastninepo 48.a členu zakona, pa družbeni pravobranilec samoupravljanja napodlagi revizijskega poročila oceni, da gre za oškodovanje po 48.členu zakona, začne v 30 dneh po prejemu revizijskega poročilaustrezen postopek za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti posameznihdejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala, alipostopek za spremembo pogodbeno dogovorjenih velikosti deleževudeležbe pri opravljanju oziroma delitvi dobička, če ti niso v skladuz velikostjo vloženih sredstev. O svoji odločitvi mora takoj pisnoobvestiti podjetje, Agencijo in registrsko sodišče, ki postopekizpodbijanja oziroma ugotavljanja ničnosti zaznamuje v sodniregister")In drugo:"Pravdne postopke, ki jih začno upravičene osebe po 5. odst. 48.b čl.ZLPP proti SDK v Republiki Sloveniji, vodijo sodišča po določbah ZPPo postopku v gospodarskih sporih (1. odst. 15. čl. Zakona o SDK v RS,1. tč. 489. čl. ZPP)."(Opomba: 5. odstavekk 48.b člena ZLPP se glasi: "Zoper odločborevizijskega organa po drugem odstavku tega člena lahko prizadetopodjetje vloži tožbo v pravdnem postopku pri sodišču. Tožbo vpravdnem postopku lahko vložijo tudi pravne in fizične osebe, ki jimje bila vročena odločba revizijskega organa po drugem odstavku tegačlena zaradi uskladitev."Zakaj sta citirani stališči problematični? Ugovori so naslednji:1. Občna seja je v tem primeru presegla pooblastila, našteta v 37.čl. Zakona o rednih sodiščih. Prevzela je vlogo zakonodajalca in gadopolnila. Ker ZPP med subjekte gospodarskega spora ne uvrščaorganov, kot je družbeni pravobranilec samoupravljanja (DPS) in tudine pravnih oseb, kot je služba družbenega knjigovodstva (SDK)(Opomba: O subjektih gospodarskega spora in o vsebini tega sem pisalav PP št. 25/93, str. 6-7. Za osvežitev spomina naj navedem samobesedilo 1. točke 489. člena ZPP: "Pravila o postopku v gospodarskihsporih veljajo: 1. v sporih, v katerih sta obe strankidružbenopolitični skupnosti, podjetji, organizaciji združenega dela,samoupravni interesni skupnosti ali drugi samoupravni organizacijiali skupnosti;") in ker se je (našđ) zakonodajalec pri ZLPP odločilsamo za pravdni postopek in ne tudi za specialnejšega (kar jepostopek v gospodarskih sporih), je to "pravno praznino" (ki to ni,ker se ve, kje bi se morale reševati tovrstne zadeve) zapolnila občnaseja.2. Posebej je treba opozoriti, da stališča občne seje tudi nezavezujejo sodnikov tako kot zakon. Pravna mnenja, ki so sprejeta naobčni seji, so obvezna za vse senate Vrhovnega sodišča RS in se lahkospremenijo samo na novi občni seji (Opomba: 39. člen Zakona o rednihsodiščih). Ponovno se torej zastavlja vprašanje: Kaj naj danesstorijo senati in sodniki posamezniki ostalih sodišč, za katere tapravna mnenja niso obvezna? Naj upoštevajo zakone ali stališči občneseje? Ali v teh primerih še obstaja realna možnost za spoštovanjezakonov in končno tudi ustave? Praksa ne kaže, da bi tisti, kivplivajo na izvajanje razporeda dela na posameznih sodiščih, dovoljstorili za uveljavitev obravnavane ustavne pravice na operativniravni. Nasprotnođ Posamezni primeri pričajo, da se uporaba obehstališč celo širi še na ostale organe poleg družbenega pravobranilcasamoupravljanja, kot je npr. javni tožilec (Opomba: Konkretno - zaprimer lahko služita zadevi Višjega sodišča v Ljubljani: Cpg 1514/93in Cpg 1685/93, ki pa nista edini). Vsi pač nimamo tako hudih dilemin pomislekov glede obeh stališč. (Da ne bo krivic: za morebitneizjeme doslej še nismo slišali. Sicer pa naj se oglasijo.)3. Najbrž je po vsem tem že tudi očitno, da je bil namen obeh spornihstališč doseči, da bi se te zadeve reševale na gospodarskih oddelkih(kjer se sicer rešujejo spori, za katere veljajo specialna pravila488. - 502. člena ZPP o postopku v gospodarskih sporih), in ne nacivilnih oddelkih, kamor spadajo. (Ker se torej ve kdo oziroma kje bite zadeve morali reševati, ni možno govoriti o pravni praznini). Obvsem tem je ob argumentu moči (ki jo ima večina), pri neuradnihpojasnjevanjih in prepričevanjih prevladal še argument kolegialnosti(ki smo ga sicer vzeli kot kompliment): za te vrste zadev naj bi bilinajbolj usposobljeni gospodarski sodniki - pa čeprav bi se morali zzadevami te vrste prvič srečati v naši karieri (Opomba: O potekuorganiziranega, sistematičnega izobraževanja na to temo in na splošnoter o založenosti s strokovno literaturo pa kdaj pozneje, in to pravna kratko, saj nimamo ne enega ne drugega. Samo v ilustracijo: miselna enotedensko udeležbo v Šoli korporacijskega prava so nam v kalizatrli, ker: - bi tako dolga odsotnost posameznih sodnikov povzročilaprevelik izpad pri delu in - ker znesek 1500 DEM za šolnino spravljanekatere v stanje popolne paralize).Zaključek se po vsem tem ponuja sam: sporni stališči, ki se žeizvajata (vsiljujeta) v praksi, predstavljata kršitev načela pravicedo naravnega sodnika. Zato naj ponovim izhodišča, za katera si moramoprizadevati:Po načelu naravnega sodnika nihče, razen zakona (ali v skladu zzakonom sprejetih pravil) nima pravice:- dodeljevati posameznih zadev drugim sodnikom mimo sprejetegarazporeda del,- samovoljno spreminjati ključa delitve, razporeda sodnikov alisestave senatov,- kakorkoli drugače vplivati na dodelitev zadev določenim sodnikom,- sodnikom določene zadeve odvzeti ali- kakorkoli posredovati za prednostno obravnavanje določenih zadev.Kljub ostrini obravnavanega problema pa za bodoče le ostaja nekajpodlage tudi za optimizem. Zaslediti jo je možno v predlogu Zakona osodiščih z dne 23.12.1993, ki namenja posebno poglavje realizacijinačela zakonitega sodnika. Zdi pa se, da v predlogu zakonaprevladujejo organizacijsko-tehnična določila nad vsebinskimi, kamorsodijo tista, ki so uvodoma citirana iz programa Slovenskegasodniškega društva. Ker moramo pravico do zakonitega sodnika šelespoznati in se ji privaditi, je njena opredelitev v predlogu zakona(Opomba: Vsebovana je v besedilu 13. člena, ki se glasi: "Sodnikizvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih, na katerooziroma katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnimrazporedom dela.") preskopa in zato neustrezna temu času in prostoru.P.S. Zdaj, ko nam je končno uspelo odklesati zvezdo z Njenegazakonika, ji zavežimo še široko odprte oči (Praviciđ - glej kip vpritličju sodne palače na Tavčarjevi 9 v Ljubljani).