Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če sodišče v primeru, ko se je izvršba že začela z odreditvijo datuma prisilne izpraznitve poslovnih prostorov, izvršbo na predlog upnika odloži, ne da bi določilo dolžniku rok za izjavo o odložitvi izvršbe.
prejemki, izvzeti iz izvršbe - prejemki iz naslova začasne brezposelnosti - nadomestilo osebnega dohodka
Nadomestilo osebnega dohodka v smislu 93. čl. ZIP je drugačna pravna kategorija od "nadomestila", ki ga prejema začasno nezaposlen delavec in je to nadomestilo treba upoštevati v zvezi z 92. čl. ZIP.
Čeprav je bil del parcele tožene stranke šele tekom pravdnega postopka vknjižen kot javna pot v uporabi Občine D., pa tožnik na tem delu zemljišča ni mogel priposestvovati služnostne pravice parkiranja in obračanja vozil, ker je vsa leta vedel, da gre za del poti, ki je javno dobro.
Ker bi terjatev za povrnitev negmotne škode prešla na dediče samo, če bi bila priznana s pravnomočno sodbo (člen 204/1 ZOR-a), zaradi tožničine smrti med pravdnim postopkom na strani tožeče stranke za ta del zahtevka ni več aktivne legitimacije, saj zaradi vložene pritožbe sodba zaradi izostanka ni postala pravnomočna. Ta del zahtevka je zato treba zavrniti.
V predpogodbi morajo biti iste stranke kot v pogodbi. Predpogodba mora vsebovati bistvene sestavine pogodbe, sicer nima pravnega učinka. Pri prodaji je bistven sporazum o blagu in ceni. Navedba, da bo ceno za m2 površine določil sodni cenilec ni določljiva, ker niso določeni temelji ter način in čas cenitve. Ker ni navedeno cenilčevo ime, tudi ne gre za določitev cene, ki bi bila zaupana tretjemu.
najemna pogodba za določen čas - nalog za izpraznitev - sprememba najemodajalca - ničnost prodaje poslovnega prostora
Kupec poslovnega prostora (vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi) vstopi v pravice prodajalca po najemni pogodbi in po poteku časa najema lahko zahteva izpraznitev tega prostora. Na to njegovo pravico ne vpliva dejstvo, da je v teku pravda o veljavnosti oziroma ničnosti prodajne pogodbe.
ugotovitvena tožba - tožena stranka v stečaju - pravni interes - pravnomočnost sklepa o glavni razdelitvi
Čim je sklep o glavni razdelitvi (v stečajnem postopku) pravnomočen in v njem terjatev upnika, katere ugotovitev zahteva z ugotovitveno tožbo, ni upoštevana, upnik nima več pravne koristi od tega, da se ugotovi njegova v stečajnem postopku prerekana terjatev.
Ker so etažni lastniki lahko le fizične ali pravne osebe, jim ni mogoče odreči sposobnosti biti stranka. Čeprav so kot tožeča stranka označeni le zbor lastnikov, tožbe ni mogoče zavreči po 5. odst. 83. čl. ZPP, marveč je treba opraviti postopek, kot ga določa 109. čl. ZPP.
Sodišče daje varstvo pred motenjem glede na zadnje stanje posesti. Motenje predstavlja tudi hrup, ki onemogoča normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo.
Izpodbojna pogodba, takšna pa je tudi pogodba, ki je obremenjena z napako volje po 60. členu ZOR, ima pravni učinek in obvezuje stranko, vse dokler se s konstitutivno sodno odločbo ne razveljavi. Zato izpodbojnih pogodb ni mogoče uspešno izpodbijati z ugovorom v pravdi, marveč le s posebno tožbo za njeno razveljavitev (primerjaj prvi odstavek 112. člena ZOR).
Tožena stranka ni v postopku navedla nobenih konkretnih ugovorov proti tožbenemu zahtevku in predloženemu dokazu - računu, zato je sodišče zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu in zmotno ocenilo fakturo.
Na kateri stranki je v konkretni situaciji dokazno breme, je odvisno od trditev pravdnih strank.
ZD člen 210, 210/1, 212, 212/1, 210, 210/1, 212, 212/1.
prekinitev zapuščinskega postopka
Sodišče ne prekine zapuščinskega postopka, kadar izvenzakonski partner zapustnice napoveduje revizijo proti sodbi, kjer je bilo pravnomočno ugotovljeno, da ni zakoniti dedič po zapustnici, ker je njuna izvenzakonska skupnost prenehala pred njeno smrtjo in tudi ne gre za primere iz člena 210 in 212 ZD.
ZIP člen 265, 265/2, 265/3, 267, 267/1, 265, 265/2, 265/3, 267, 267/1.
začasna odredba - nedenarna terjatev
V predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve mora biti tudi izkazana objektivna nevarnost, da bo sicer uveljavitev nedenarne terjatve onemogočen ali precej otežena.
ugovor zoper sklep o izvršbi - narok - napotitev na pravdo
Glede na okoliščine primera razpiše sodišče narok za obravnavo ugovora. V primeru spornih dejstev pa sodišče dolžnika napoti na pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Lastniku nepremičnine gredo najširša stvarnopravna upravičenja, ki jih je mogoče omejiti samo z zakonom ali s pogodbo. Če niti iz predpisov, niti iz pogodb ne izhaja, da bi moral lastnik prositi za soglasje svojega soseda - tožnika, je lastnik upravičen urediti ograjo ali pristop do prizidka po svojem zemljišču.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - brezplačen prenos nepremičnin (počitniških kapacitet)
V tej zadevi je bilo sporno vprašanje, ali so počitniške kapacitete, ki jih je stečajni dolžnik (družbeno podjetje) brezplačno prenesel na novo ustanovljene družbe, sploh bile v lasti družbenega podjetja (stečajnega dolžnika). Tožene stranke so trdile, da so last bivših TOZD, ki so s preoblikovanjem iz delovne organizacije s TOZD v družbeno podjetje (stečajnega dolžnika) le formalno prenehale, oziroma, da so last novo nastalih družb - toženih strank.
ZOR člen 310, 310/1, 310/2, 325, 327, 327/1, 331, 310, 310/1, 310/2, 325, 327, 327/1, 331. ZNP člen 170, 172, 170, 172.
sodni depozit - delno plačilo terjatve - denarna obveznost
Upnik nima posebnega interesa odkloniti sprejema delne izpolnitve denarne obveznosti, če mu delna izpolnitev ne more povzročiti nikakršnih škodljivih posledic. V takih okoliščinah je mogoče dovoliti položitev delnega zneska denarne obveznosti v sodni depozit.
valutna klavzula - navadno sosporništvo - objektivna kumulacija - gospodarski spor
Izrek odločbe, ki dolžniku nalaga plačilo tolarske protivrednosti določenega zneska tuje valute, mora vsebovati tudi odločitev o tečaju, po katerem bo tuja valuta obračunana v tolarje, in odločitev o banki, katere (ustrezni) tečaj se bo pri obračunu upošteval.
Ker ni izkazano, da bi toženi stranki glede na sporni predmet bili v pravni skupnosti oz. da se njuna obveznost opira na isto dejansko in pravno podlago, ne gre za materialno sosporništvo, ampak kvečjemu za formalno sosporništvo. Torej tudi ne gre za gospodarski spor.
Če gre za formalno sosporništvo, pa sodišče prve stopnje ne bi smelo o zahtevku zoper oba toženca odločati v istem postopku - glede na to, da bi bilo treba samo v enem izmed obeh pravnih razmerij uporabiti procesna pravila, ki urejajo postopek v gospodarskih sporih, v drugem pa ne.