Glede na navedbe v tožbi je okrajno sodišče pravilno presodilo, da gre za delovni spor. Tožnik pa je v nadaljnjem postopku pred delovnim sodiščem spremenil dejansko in pravno podlago tožbenega zahtevka. Za odločanje o spremenjenem tožbenem zahtevku pa ni pristojno delovno, pač pa redno sodišče.
Delovnopravna zakonodaja omogoča, da direktorji niso vedno samo v delovnopravnem odnosu z gospodarsko družbo, ki jo vodijo, saj so z njo lahko v korporacijskem oziroma civilnopravnem razmerju. V dispoziciji strank je, da se sporazumeta o statusu, pravicah in obveznostih direktorja gospodarske družbe. Ker tožnik ni bil v delovnem razmerju pri toženi stranki, je tudi posledice njegove razrešitve z mesta direktorja treba obravnavati kot spor iz pogodbe (civilni spor), ne pa kot individualni delovni spor. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je podobna stališča sprejelo že večkrat, saj je smiselno enako odločalo v sporih o pristojnosti, ki so bili vodeni pod opr. št. R 28/98, R 15/2000, R 16/2000, R 29/2001, R 34/2001 in R 3/2003.
Uredba o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve člen 35, 35/2.
carinska oprostitev - odločanje na podlagi razveljavljene uredbe
S tem, ko je sodišče odločilo na podlagi 2. odstavka 35. člena Uredbe o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve, je zmotno uporabilo materialno pravo. Navedeno uredbo je namreč presojalo Ustavno sodišče in ugotovilo, da ni v skladu z Ustavo ter odločilo, da ima ta ugotovitev učinek razveljavitve.
odgovornost za škodo od nevarne stvari in nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost lastnika nevarne stvari - krožna žaga - izključitev odgovornosti
Ugotovitev, da je krožna žaga nevarno delovno orodje in da delo z njo spada med dela s povečano nevarnostjo (173. člen ZOR) je točna.
Vendar pa to še ne pomeni, da lastnik žage objektivno odgovarja za škodo v zvezi z njenim obratovanjem (174. člen ZOR) v vsakem primeru. Njegovo odgovornost je mogoče presojati, kadar z nevarno stvarjo obratuje pooblaščena oseba, če pa jo uporablja oseba, ki za to ni pooblaščena, pa le tedaj, če lastnik ni storil vsega, da bi tako delo preprečil.
oprostitev plačila carine - uporaba v nasprotju z namenom carinske oprostitve
Če se vozilo, ki je bilo oproščeno plačila carine na podlagi 8. točke 1. odstavka 161. člena Carinskega zakona, uporablja v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila uveljavljana carinska oprostitev, je uveden obračun carine utemeljen.
Ker iz izreka in obrazložitve sodbe nedvoumno izhaja, da sta obsojenca uporabila silo zoper oškodovanca zato, da zlomita oškodovančev odpor, saj v trenutku, ko ju je zalotil, predmetov, ki sta jih nameravala vzeti in si jih prilastiti, še nista imela v posesti, oziroma sta uporabila silo zato, da si prilastita tuje premične stvari, je sodišče njuno ravnanje pravilno pravno opredelilo kot rop po 213. členu KZ in ne kot roparsko tatvino po 1. odstavku 214. člena KZ.
V oktobru 1994 organi za notranje zadeve niso bili dolžni dati osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, pouka, da ima pravico vzeti si zagovornika.
popravni sklep - zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Pomotna označba v izreku, da je obsojenec storil poskus kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. v zvezi s 1. odstavkom 318. člena v zvezi z 22. in 25. členom KZ, namesto 218. člena KZ, ne predstavlja kršitve, ki bi lahko vplivala na zakonitost pravnomočne sodbe in jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom (1. odstavek 365. člena ZKP).
Odločba o kazni se lahko z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbija le z uveljavljanjem kršitve 5. točke 372. člena ZKP takrat, ko sodišče s takšno odločitvijo prekorači pravico, ki jo ima po zakonu.
razmerja med starši in otroki - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca
Če sodišče prve stopnje ugodi tožbi tožeče stranke, s katero je v postopku za presojo zakonitosti predlagala odpravo odločbe in odpravi odločbo tožene stranke, tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za pritožbo.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - pravni standard
Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Presoja, ali je zakonski zvezi enaka življenjska skupnost trajala dalj časa, temelji na ugotovitvah, v katerih okviru je umeščen začetek teka skupnosti. Tako ni na razpolago pravnega argumenta, po katerem ne bi bilo mogoče ugotoviti, da se je zunajzakonska skupnost začela že po razvezi zakonske zveze med istima osebama.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - stranske terjatve - zamudne obresti - zavrženje revizije
Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 100.000 SIT, zato revizija ni dovoljena. Okoliščina, da tožnik z revizijo izpodbija tudi zavrnjeni zahtevek za plačilo zamudnih obresti, ki jih je v reviziji izračunal v višini 2.327.475,30 SIT za dovoljenost revizije ni pomembna, saj se po 2. odstavku 39. člena ZPP obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi - zavrženje revizije
Tako zahtevek po tožbi, kakor po nasprotni tožbi, o katerih je pravnomočno odločeno, sta premoženjska zahtevka. Vendar bi morala vrednost spornega predmeta, ki bi jo stranki opredelili že v tožbi, presegati vrednost 1,000.000 tolarjev, da bi bila revizija dovoljena.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o podaljšanju pripora
Po 4. odstavku 420. člena ZKP z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati pravnomočnega sklepa o podaljšanju pripora, izdanega na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22291
ZKP člen 39, 39-4a, 39-6, 41, 41/2, 384.KZ člen 311, 311/2.
izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - izvajanje dokazov - dokazni predlog - kršitev pravice do obrambe
Pritožnik se sme v pritožbi sklicevati na kršitev 2. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 6. točko 39. člena ZKP le, če je pravočasno, t.j. v okviru zakonskih rokov, zahteval izločitev sodnika, pa je bila njegova zahteva zavrnjena. Ne more pa tega odklonitvenega razloga uveljavljati šele v pritožbenem postopku, še toliko manj z zahtevo za varstvo zakonitosti, ne glede na to, kdaj je izvedel za okoliščine, ki bi utegnile vzbuditi dvom v sodnikovo nepristranskost.
Ko je šlo za storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 311. člena KZ-95 v organizirani skupini, je bilo pomembno, da je imel vsak od njenih članov vnaprej točno določeno vlogo, od katere je bil odvisen uspeh kriminalnega podviga. Zato tudi ni bilo potrebno, da bi vsak od članov sodeloval pri neposrednem spravljanju oseb čez državno mejo naše države.
Ker obsojenec pred sodiščem prve stopnje ni predlagal zaslišanja priče, sodišče prve stopnje z neizvedbo tega dokaza ni moglo kršiti njegove pravice do obrambe.