izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročitev - učinki izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - ZDR 2002
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je začela veljati takoj naslednji dan po njeni vročitvi. To pomeni, da se je delovnopravni položaj tožnika že spremenil in da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki. Učinki izredne odpovedi so nastopili v polni meri, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi sploh ne pride več v poštev. Tudi ob siceršnjem obstoju predpostavk za izdajo začasne odredbe začasna odredba z vsebino, kot jo je predlagal tožnik (zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ne pride v poštev kot sredstvo za zavarovanje nedenarne terjatve.
ZDR člen 85, 111, 111/1, 111/1-2. ZIZ člen 272, 272/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - ZDR 2002
Tožnik je šele skupaj s pritožbo pridobil možnost predložiti zdravniško potrdilo za sporni čas odsotnosti za dela in je to tudi storil. Tega potrdila v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati, vendar lahko tožnik predlaga novo začasno odredbo, saj sedaj izkazuje verjetnost terjatve.
Statusne spremembe, ki nastanejo pri toženi stranki po pravnomočnosti sodbe, se ne morejo upoštevati v sklepu o popravi sodbe, ampak se pravno nasledstvo dokazuje v izvršilnem postopku.
ZDSS člen 19, 19/1, 19/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 73, 73/1, 73/5, 85, 85/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - sprememba delodajalca - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - ZDR 2002
Mogoča je sprememba delodajalca tudi na podlagi prenosa določene dejavnosti od delodajalca prenosnika na delodajalca prevzemnika. Glede na to bi bil v okviru prenosa dela podjetja, ki ga kot razlog za spremembo delodajalca določa 1. odst. 73. čl. ZDR 2002, upošteven tudi prenos dejavnosti.
Ker v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakon odpovednega roka ne predvideva, prične izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi učinkovati z dnem, ko je pravilno vročena delavcu. Ker je tožnik podal zahtevo za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi izredne odpovedi šele po vročitvi odpovedi, je ta zahteva podana prepozno, saj je odpoved pogodbe o zaposlitvi že začela učinkovati, zato niso nastopile posledice nasprotovanja odpovedi iz 1. odst. 85. člena ZDR 2002 (tj. zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do poteka roka za sodno varstvo).
napotitev na pravdo - terjatev - nadaljevanje prekinjenega postopka
V situaciji, ko je bil postopek po že vloženi tožbi po samem zakonu prekinjen zaradi pravnih posledic začetka stečaja zoper toženo stranko, tožeči stranki ni mogoče očitati pomanjkanja ugotovitvenega interesa, če v roku iz napotitvenega sklepa ni nadaljevala prekinjenega postopka. Njen ugotovitveni interes je namreč vsebovan v samem napotitvenem sklepu, pri čemer je tožeča stranka za terjatev, za ugotovitev katere je bila napotena na pravdo, pred prekinitvijo postopka že vložila tožbo. Sicer pa prekinjenega postopka tudi ne nadaljuje upnik, ampak se nadaljuje, ko ga prevzame stečajni upravitelj oziroma ko ga sodnik povabi, naj to stori.
V situaciji, ko tožeča stranka svoje terjatve v tuji valuti ni spremenila v terjatev v domači valuti pred začetkom stečajnega postopka, tega ni mogla storiti po začetku stečajnega postopka (v prijavi terjatve), saj je bila terjatev v tuji valuti konvertirana v terjatev v domači valuti po samem zakonu na dan začetka stečajnega postopka.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 88, 88/3, 90. ZDSS člen 19, 19/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost terjatve - ZDR 2002
Delodajalec je razporedil tožnico na delovno mesto čistilke zaradi nespoštovanja določil internih aktov, kar je v nasprotju s sedaj veljavnim ZDR 2002, saj ta zakon ne pozna več razporeditve, ampak le odpoved pogodbe s ponudbo nove pogodbe. Iz 90. čl. ZDR 2002 izhaja, da se uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kadar delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odst. 88. čl. ZDR 2002. Pred tem pa se delavec mora izjasniti o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od prejema pisne ponudbe. Ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, ali je tožena stranka tožnici sploh odpovedala prej sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, je preuranjeno zaključilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe. Ni se namreč opredelilo do vprašanja, ali ravnanje tožene stranke kaže na samovoljo; delavec ne more prejeti več, kot bi prejel, če bi v spornem obdobju delal pri toženi stranki.
sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlog - plačilo
Po določbah 316. člena ZPP izda sodišče brez nadaljnjega obravnavanja sodbo, s katero tožbenemu zahtevku ugodi (sodba na podlagi pripoznave), če tožena stranka do konca glavne obravnave tožbeni zahtevek pripozna. Sodišče takoj po podani izjavi o pripoznavi preneha z ugotavljanjem dejanskega in pravnega stanja v zadevi ter izda ugoditveno sodbo. Tako je v konkretni zadevi postopalo, ko je zaključilo, da ne gre za zahtevek iz 3. odst. 3. člena ZPP. Sodba na podlagi pripoznave se ne more izpodbijati zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pač pa samo, če bi sodišče odločilo o zahtevku, s katerim stranke ne morejo razpolagati, kar pa v konkretnem primeru ni podano.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 21/3, 129, 129/3.
pokojninsko zavarovanje - vajeniška doba - sodno varstvo
Določbo 3. odst. 129. člena Zakona o pokojninskem zavarovanju (ZTPZ - Ur. l. SFRJ, št. 51/64) je glede na določbo 1. odst. 126. člena TZPZ (ki določa, da se v zavarovalno dobo všteva čas, ki ga je zavarovanec prebil v delovnem razmerju ali na kakšnem drugem delu, na podlagi katerega je bil zavarovan po 21. in 22. členu zakona) potrebno uporabiti skupaj z določbo 3. odst. 21. člena zakona. Ta je določal, da so bile za starostno pokojnino zavarovane tudi osebe, ki so bile po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, če so delale poln delovni čas. Zato gre pri določbi 3. odst. 129. člena ZTPZ samo za posebno ureditev primerov iz 3. odst. 21. člena zakona. Osebam iz 3. odst. 21. člena zakona se čas, prebit po končanem šolanju na obveznem praktičnem delu ali na prostovoljni praksi, všteva v zavarovalno dobo do 31.12.1957 ne glede na to, ali je bil za ta čas plačan prispevek za socialno zavarovanje ali ne, po 31.12.1957 pa samo, če je bil za ta čas plačan navedeni prispevek.
denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - neupravičena pridobitev
Upravni organ je s pravnomočno odločbo odločil, da tožencu preneha pravica do izplačevanja denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Zato je tožnik (zavod za zaposlovanje) upravičen do vrnitve zneskov nadomestila, izplačanih tožencu v obdobju, ko, upoštevajoč to odločbo, ni več imel pravice do navedenega nadomestila. Poleg tega Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti v 2. tč. 32. člena izrecno določa, da pravica do nadomestila preneha, če zavarovanec ustanovi podjetje, ali začne izvajati obrtno ali drugo dejavnost z zasebnim delom. Določba 54. člena tega zakona pa predpisuje vrnitev pridobljenih sredstev tudi v primeru, če upravičenec ni sporočil sprememb, ki vplivajo na ukinitev pravice.
pokojninsko zavarovanje - pogoji za pridobitev pravice
Tožnici je prenehalo delovno razmerje na podlagi sklepa takratnega delodajalca že pred uveljavitvijo ZPPPAI, ki je pričel veljati 12.10.1996, na podlagi katerega je bila dne 20.12.1996 pri njenem delodajalcu ukinjena proizvodnja azbestnocementnih izdelkov. Zato je pravilen zaključek, da zakon ne učinkuje za nazaj, saj nima določb, ki bi določale njegovo uporabo za nazaj in se tudi zaradi tega 7. člen zakona ne more uporabiti samostojno, marveč samo v povezavi z 8. členom. Ta določba ureja primere, ko je delavcu delovno razmerje prenehalo zaradi ukinitve delovnega mesta ali iz drugih operativnih razlogov po ZDR, vendar v zvezi z uresničevanjem ZPPPAI - kar posledično seveda pomeni po uveljavitvi tega zakona - in jim v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja niti s prekvalifikacijo ni bilo mogoče zagotoviti delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča. Ker je torej tožnici delovno razmerje prenehalo že pred uveljavitvijo navedenega zakona, že iz tega razloga ne izpolnjuje pogojev iz 8. čl. v zvezi s 7. čl. ter 1. čl. zakona.
Ker je Center za socialno delo s pravnomočno odločbo odločil, da je toženec dolžan neupravičeno prejeti denarni dodatek vrniti centru po pravnomočnosti te odločbe, je že zato do vrnitve navedenega zneska s strani toženca upravičen. Toženec tožniku ni sporočil sprememb stanja, konkretno zaposlitve v obdobju prejemanja denarnega dodatka, kar bi bil dolžan storiti po določbah 2. odst. 40. člena zakona, zato je dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti.
ZPIZ člen 4, 253, 253/3, 4, 253, 253/3. ZPP člen 3, 3/1-3, 318, 339, 339/2-7, 3, 3/1-3, 318, 339, 339/2-7.
invalidsko in pokojninsko zavarovanje - zamudna sodba
Dodatek za rekreacijo je pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki po naravi ni identičen oz. ga ni mogoče enačiti z regresom za letni dopust iz delovnega razmerja, za kar je sicer dopustna direktna tožba. Gre za javno pravno dajatev, ko je tožba dopustna le zoper dokončno odločbo ZPIZ in torej hkrati za zahtevek v smislu 1. tč. 3. odst. 3. člena ZPP, s katerim stranke ne morejo razpolagati, zato niso bili izpolnjeni pogoji za zamudno sodbo iz 1. odst. 318. člena ZPP.
denarni dodatek - ugoditveni posamični upravni akt - odločba Centra za socialno delo - vračilo preveč plačanega zneska - neupravičena pridobitev - preuranjenost tožbe
Denarni dodatek je javno pravna dajatev, ki jo je mogoče pridobiti in izgubiti le na podlagi posamičnega upravnega akta. Te pravice je mogoče pridobiti in izgubiti le na podlagi konkretnega upravnega akta, saj so tudi socialnovarstveni zavodi pri izvrševanju javnih pooblastil o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov glede na 86. člen ZSV dolžni postopati po ZUP. Ugoditveni posamični upravni akt, dokončen in celo pravnomočen v upravnem postopku, četudi postane kasneje materialnopravno vprašljiv, učinkuje vse dotlej, dokler pravica na njegovi podlagi ni izčrpana ali pa vanj ni poseženo s katerim od predpisanih izrednih pravnih sredstev. Dokler pa obstaja odločba o priznani pravici (v konkretnem primeru odločba CSD R.), ker je pristojni izvajalec po predpisanem upravnem postopku ni spremenil, odpravil ali razveljavil, ni pogojev za pozitivno sodbo glede vračila eventualno neupravičeno izplačanih zneskov, četudi bi zato obstajal razlog ali okoliščine iz 40. člena ZSV.
ZPIZ člen 253, 253. ZDSS člen 5, 30, 31, 32, 5, 30, 31, 32.
pokojninsko zavarovanje - zavrženje tožbe
Odstop dela tožbe v zvezi z nadomestilom zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v pristojno reševanje socialnemu sodišču še ne pomeni, da so s tem izpolnjeni pogoji za meritorno sojenje oz., da stvarno pristojno socialno sodišče ne bi bilo dolžno preizkušati, ali je sploh izpolnjena procesna predpostavka za izpodbojno tožbo, ki jo je mogoče vložiti le zoper dokončni upravni akt pristojnega nosilca zavarovanja. Ker je sodišče pravilno ugotovilo, da tožnica ni postopala po 32. členu ZDSS, je tožbo kot preuranjeno zakonito zavrglo.
ZDSS člen 23, 23. ZTPDR člen 80, 80/1, 80/2, 83, 83/1, 80, 80/1, 80/2, 83, 83/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
varstvo pravic delavcev - varstvo pravic
Kadar delavec vloži zahtevo za varstvo pravic pred pristojnim organom delodajalca in le-ta zahtevo kot prepozno zavrže, mora sodišče vsebinsko presojati zakonitost dokončne odločbe delodajalca o zavrženju delavčeve zahteve. Tožbeni zahtevek na razveljavitev dokončne odločbe o zavrženju delavčeve zahteve za varstvo pravic mora zavrniti, če ugotovi, da je delodajalec zahtevo za varstvo pravic utemeljeno zavrgel kot prepozno.
Na podlagi 78. čl. ZPol delavci policije obdržijo enake pravice, kot jih je določal 91. čl. ZNZ, zato se ob prehodu v policijo količnik za določitev osnovne plače ne sme znižati oziroma prilagoditi novi sistemizaciji.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/1-2. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nesposobnost - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - preprečitev težko nadomestljive škode - bodoča škoda - ZDR 2002
Namen začasne odredbe ni le preprečitev škode, ki tožniku že nastaja, temveč tudi preprečitev nenadomestljive škode, do katere bo v bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti prišlo. Zato je zmotno stališče, da je odločilna nenadomestljiva škoda oz. verjetnost obstoja le-te v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe. Pri odločanju o utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe je potrebno upoštevati tudi, ali je tožnik verjetno izkazal, da bo do nenadomestljive škode pri njem lahko prišlo v bližnji prihodnosti.
Tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja vtoževane terjatve, saj je tožena stranka po inventurno ugotovljeni škodi v prodajalni, katere poslovanje je vodila tožnica, v zvezi s postopkom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala predpisana procesna opravila, ki se nanašajo na obveščanje delavke in sindikata, zapisniško sprejeti zagovor, ter upoštevala predpisan rok za izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice. Poleg tega do sedaj zbrani podatki o višini primanjkljaja zaradi nastalega kala, ki je očitno presegal normalne okvire v primerjavi z inventurnimi ugotovitvami iz preteklih obdobij, kažejo na tožničino odgovornost za njegov nastanek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - sindikalni zaupnik - alkoholiziranost delavca na delovnem mestu - začasna odredba - ZDR 2002
Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ni mogoče znižati plače ali proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden ali podrejen položaj. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega ravnanja (alkoholiziranosti na delovnem mestu), ne gre za ravnanje v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ampak za ravnanje, ki pomeni kršitev le-teh. Ker očitano krivdno ravnanje tožnika ni povezano z njegovo sindikalno dejavnostjo, delodajalec sme odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez soglasja sindikata. Zato sodišče utemeljeno ni izdalo začasne odredbe.
Uredba vlade RS o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave člen 19.
državna uprava - sistematizacija delovnih mest - vrednotenje delovnega mesta
Izpostava oddelka za pomorski promet znotraj pristaniške kapitanije oz. Uprave RS za pomorstvo, vsebinsko ne ustreza izpostavi, kot jo določa 19. člen Uredbe o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemacijo delovnih mest v organih državne Uprave (Ur. l. RS, št. 24/98), saj se organizira za ožji obseg manj zahtevnih nalog, kot pa to velja za izpostavo po 19. čl. uredbe. Zato tudi vrednotenje delovnega mesta vodje izpostave znotraj oddelka za pomorski promet ne more biti ovrednoteno enako kot delovno mesto vodje izpostave po uredbi.