davek od premoženja - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pravočasnost zahteve - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izredno pravno sredstvo iz 90. člena ZDavP-2 lahko tožnik uveljavlja tudi v primeru, če zatrjuje, da je prišlo do očitne napake, ker je odločba o odmeri davka od premoženja utemeljena na podatkih, ki so v nasprotju s podatki iz javnih evidenc, do katerih lahko dostopata tudi toženka oziroma občina. V ta okvir lahko sodijo tudi podatki iz zemljiške knjige. Tega dejstva pa toženka zaradi napačnega stališča, da v obravnavnem primeru ne gre za očitno napako v smislu prvega odstavka 90. člena ZDavP-2, ni ugotavljala.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javno povabilo - delitev sredstev po zaporedju prispelih vlog - pogoji javnega povabila - poraba sredstev javnega razpisa - načelo enakega obravnavanja
Toženka je predložene ponudbe pravilno obravnavala po vrstnem redu njihovega prispetja in do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Za tako ravnanje je imela podlago tako v zakonu (četrti odstavek 47. člena ZUTD), kot v javnem povabilu (drugi odstavek 19.1 točke), ki ju je morala pri odločanju upoštevati.
Pri kriteriju obravnavanja ponudb po času prispetja in do porabe razpoložljivih finančnih sredstev ne gre za kršitev načela enakega obravnavanja, saj je ta pogoj oziroma kriterij, ki je bil (vnaprej) javno objavljen, veljal enako za vse prijavljene kandidate na javno povabilo. Kriterij vrstnega reda prispetja ponudbe je po svoji naravi jasen in objektiven ter zato (praviloma) niti ne potrebuje dodatne vsebinske opredelitve.
ZVO-1 člen 19, 20, 115, 115/1. Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 22, 22/1, 23, 23/1, 23/3, 43.
varstvo okolja - ravnanje z odpadki - odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - finančno jamstvo
Sam zakonodajalec je uvedel razširjeno odgovornost proizvajalca (sedmi odstavek 20. člena ZVO-1), kar je bistveno, pri tem pa prepustil, da se s podzakonskim predpisom (le) natančneje in podrobneje uredijo z zakonom določena vprašanja. Že na zakonski ravni so torej opredeljena vprašanja, ki naj se podrobneje razčlenijo s podzakonskim predpisom. Izvršilne klavzule so namreč lahko splošnejše ali povsem precizne, pri čemer pa izbira, kakšno vrsto izvršilne klavzule bo zakonodajalec v posameznem primeru izbral, sodi v polje njegove proste presoje. Zato tožbeni očitek o neustavnosti ZVO-1, ker naj bi imel v 19. in 20. členu preširoko pooblastilo za razširjeno odgovornost proizvajalca, po presoji sodišča ni utemeljen.
ZJZP člen 52, 52/5, 55, 58, 58/5, 61, 63. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
koncesije - podelitev koncesij - javno-zasebno partnerstvo - sklep o izbiri - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Skladno s 55. členom ZJZP komisija po končanem pregledu in vrednotenju sestavi poročilo ter navede, katere vloge izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter ga posreduje organu javnega partnerja. Posebnosti upravnega postopka v primeru, ko je, kot v tu obravnavanem, akt o izbiri odločba, so določene v 58. členu ZJZP. Po petem odstavku tega člena se v izreku odločbe o izbiri navedejo stranka, ki je bila izbrana, ter stranke, katerih vloge so bile zavrnjene oziroma zavržene. Odločba o izbiri pa se vroči vsem strankam v postopku. Po tem zakonu je pravno varstvo v pritožbenem postopku in sodno varstvo v upravnem sporu zagotovljeno izključno zoper akt o izbiri (61. in 63. člen), položaj stranke pa je priznan (vsem) vlagateljem vlog za izvajalca javno-zasebnega partnerja. Postopek izbire se po navedenem za vse stranke, ki so sodelovale v postopku, sklene z izdajo ene (končne) odločbe – odločbe o izbiri, ki se vroči vsem strankam, iz česar izhaja jasna pravica, da lahko vse navedene stranke uveljavljajo pravno varstvo.
Izpodbijani sklep Komisije o priznanju sposobnosti ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, saj je sodno varstvo tožniku zagotovljeno v upravnem sporu zoper odločbo o izbiri.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - dvom v zatrjevano istovetnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - zastopanje v upravnem postopku - svetovalec za begunce - sorazmernost ukrepa
Če je oseba v izvorni državi preganjana, res ni mogoče pričakovati, da jo bo zapustila na legalen način in z dokumenti, vendar pa je pomembno ali izpolni svojo sodelovalno obveznost v upravnem postopku glede potrjevanja njegove identitete. Toženka pravilno opozarja, da si tožnik ni prizadeval k ugotovitvi njegove istovetnosti, tj. k temu, da bi pridobil kak osebni dokument.
Svetovalec za begunce daje podporo in zagotavlja pravno pomoč v postopkih na Upravnem sodišču Republike Slovenije in Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, ne pa tudi v upravnem postopku. Ob podaji prošnje je bil tožnik vprašan, ali želi odvetnika oziroma pravnega zastopnika, vendar je odvrnil, da ne.
Sodišče se ne strinja s toženkino presojo, da predhodno obnašanje tožnika zadostuje za sklep o utemeljeni nevarnosti pobega. Treba je ugotoviti konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na nevarnost pobega, torej take okoliščine, ki kažejo prav na to, da bo oseba, če njeno gibanje ne bo omejeno, pobegnila. Toženka ima sicer prav, da se pričakuje, da bo oseba, ki potrebuje zaščito, to poiskala v zanjo prvi varni državi in da ne bo imela „ciljne države“. Vendar zgolj na podlagi tega, da tožnik ni zaprosil za zaščito niti v Bolgariji niti na Hrvaškem, niti v Sloveniji, dokler ni bil vanjo vrnjen s strani italijanske policije, ter da je kot svojo ciljno državo navajal Francijo, po presoji sodišča ni mogoče utemeljeno sklepati na nevarnost pobega. Toženka pa ni navedla nobene druge okoliščine, ki bi kazala na to, da tožnik sedaj, ko je v Sloveniji zaprosil za mednarodno zaščito, tukaj ne bo počakal do zaključka postopka, temveč bo pobegnil.
V danem primeru podlaga za izplačilo škode ni neposredna škoda na posameznem kmetijskem gospodarstvu oz. GERK-u, marveč, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oz. GERK uvrščen v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bili predmetni GERK-i, za katere je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode, vključeni v Program. Dokumenti, ki pa niso bili sprejeti in potrjeni po postopku, predpisanem z ZUOPPSKP in drugimi predpisi, ki urejajo odpravo posledic nesreč, ne morejo biti podlaga za določitev temelja oz. povračilo škode v primeru, kot je obravnavani.
prekinitev prestajanja zaporne kazni - razlogi za prekinitev - zdravstveni razlog - začasna odredba
V primeru, da je ogroženo življenje tožnika, varnostni zadržek ne more v vsakem primeru pretehtati nad zdravjem oziroma nad ohranitvijo življenja. Potrebno je tehtanje med varnostnimi zadržki in zdravstvenim stanjem tožnika ter rešitvijo, ki jo za to tožnik predlaga. Seveda pa, v kolikor tožnik vztraja pri operaciji v Avstriji, bo moral, glede na razloge, ki jih je organ navedel pri presoji varnostnega zadržka in ga povečujejo (da se iz prejšnjih prekinitev kazni zaradi zdravljenja v Avstriji ni vrnil; ter da je med prekinitvijo kazni storil nova kazniva dejanja), izkazati, da je pri njem le operacija aortne zaklopke v Avstriji rešitev za njegovo zdravje oziroma življenje, s pregledom in izvidom iz ustrezne ambulante v Sloveniji.
ZDavP-2 člen 158. ZUP člen 82. ZZZDR člen 51, 51/2.
vpogled v spis - pravica do vpogleda v spis - ugovor tretjega - hipoteka - skupno premoženje - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pravni interes
Tožnica je na podlagi določbe drugega odstavka 82. člena ZUP zahtevala vpogled v spis kot „tretja“ oseba, pri čemer je utemeljevala, da ima od tega pravno korist. Z davčnim zavezancem, na katerega se nanaša predmetni spis, katerega vpogled zahteva, je leta 1975 sklenila zakonsko zvezo ter v času trajanja zakonske zveze pridobila nepremičnino, v kateri tudi živi, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti. Po presoji sodišča se tožnica utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 51. člena tedaj veljavnega ZZZDR, ki je določal, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Posledično je tožnica izkazovala, da je solastnica nepremičnine, na katero se nanaša sklep o zavarovanju izpolnitve davčnega zavezanca. Zato ni mogoče pritrditi davčnemu organu, da s podanimi navedbami tožnica ni verjetno izkazala, da bi od pregledovanja dokumentov v davčni zadevi, na katero se nanaša njena zahteva za vpogled v spis, lahko imela pravno korist.
ZLet člen 17, 17/2, 17/2-6. Tarifa za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (2014) člen 12.
civilno letalstvo - stalno nadzorstvo - letna tarifa - potrdilo
Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi 12. člena Tarife za izvajanje storitev Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (gradnja zrakoplovov), in sicer gre za letno tarifo, ki po drugem odstavku tega člena obsega izvedbo stalnega nadzora nad izdanim certifikatom. Ne ta določba, ne postavka tarife "stalni nadzor po podizvajalcu" ne določata, katera opravila vključuje ta tarifa. V tem se ta ureditev oziroma postavka razlikuje od ostalih postavk 12. člena Tarife, pa tudi od ureditve v ostalih členih, ki natančno opredeljujejo opravila, vključena v Tarifo, že v besedilu členov, nato pa še posebej, ob posamezni postavki oziroma opravilu. Tarifa zato tožniku ne daje podlage, da bi plačilo zneska po tarifi pogojeval z opravo točno določene storitve, njenega obsega oziroma načina izvedbe.
ZUP člen 9, 99, 99/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 36, 36/1. ZSICT člen 44.
sodni izvedenec - prepoved opravljanja dela - kršitev pravice do izjave - poseben ugotovitveni postopek
Toženka dejansko ni vodila skrajšanega ugotovitvenega postopka. S tem, da je toženka tožniku dala možnost, da se – v skladu z 9. členom ZUP – izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, je toženka dejanje (za uveljavitev oziroma varstvo pravic tožnika) v postopku opravila in s tem de facto vodila posebni ugotovitveni postopek. Kljub temu, da toženka vodenja posebnega ugotovitvenega postopka v izpodbijani odločbi ni posebej obrazložila, pa to ni vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, s čimer bistvena kršitev določb postopka ni podana.
Ker 44. člen ZSICT ne določa roka, v katerem mora tožnik kot sodni izvedenec za obdobje začasne prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca deponirati štampiljko in izkaznico, je toženka v skladu z določbo drugega odstavka 99. člena ZUP rok pravilno določila sama in hkrati pojasnila svojo odločitev, upoštevaje okoliščine primera; in sicer s sklicevanjem na prvi odstavek 36. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih.
ZDoh-2 člen 44, 44/1, 44/1-3, 45, 45/8. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugi dohodki iz delovnega razmerja - zaposlitev pri tujem delodajalcu - stroški prevoza na delo - davčna osnova - zmanjšanje davčne osnove
V obdavčitev so v načelu zajeti vsi dohodki, doseženi v delovnem razmerju, tudi pri tujem delodajalcu. S tem, da se pri izračunu davčne osnove upoštevajo določene oprostitve in odbitki od davčne osnove, ki so v zakonu izrecno našteti. Tako se v davčno osnovo iz delovnega razmerja po določbi 3. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, ne vštevajo pa se pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/2. ZTuj-2 člen 97. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - ugotavljanje prosilčeve istovetnosti - dvom v prosilčevo identiteto - begosumnost
Pomanjkljiva obrazložitev očitnega dvoma v tožnikovo identiteto zadostuje za sklep, da niso izpolnjeni pogoji za izrek izpodbijanega ukrepa na podlagi prve alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, saj to pomeni, da izpodbijani sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih.
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno tudi ugovarja, da toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla konkretnih dejstev, v zvezi s katerimi bi ga bilo treba še zaslišati, torej opraviti osebni razgovor ter da ni izkazano, da je bila podana morebitna poizvedba oziroma prošnja tuji državi.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-(a), 8/3-(b). ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - ugotavljanje istovetnosti
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v zvezi z izkazovanjem središča njegovih osebnih interesov, v postopku predložil številna dokazila, davčni organ pa se do vsakega predloženega dokazila posebej ni opredelil. Zgolj pavšalni zaključki davčnega organa v zvezi s predloženimi dokazi in sklicevanje organa na smernice, ki jih je v zvezi s vprašanjem središča osebnih interesov že zavzelo sodišče skozi dosedanjo prakso, ne zadostujejo za odločitev. Davčni organ tudi ni upošteval tožnikovih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi in stikih, ki jih je imel tožnik s svojimi otroci. Svojo odločitev pa je vezal tudi na stalno prijavljeno prebivališče žene v Sloveniji, kljub temu, da je tožnik pojasnil, da je leta 1992 zapustil Slovenijo in odšel delat v Avstrijo, kmalu pa se mu je pridružila tudi žena, ki je od leta 2006 dalje dejansko delala in živela izključno v Avstriji.
ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a.
Za obstoj standarda očitnega dvoma v tožnikovo istovetnost kot ene izmed podlag za omejitev gibanja na prostore Centra za tujce ne zadostuje zgolj okoliščina, da tožnik ne poseduje osebnega dokumenta s fotografijo, kot je to presodila tožena stranka v obravnavani zadevi. Tožena stranka bi glede na specifične okoliščine posameznega primera v skladu s prosto presojo dokazov (10. člen ZUP) morala utemeljiti, zakaj šteje, da obstoji očiten dvom v prosilčevo istovetnost. Tega pa ni storila, ampak je na podlagi ugotovitve, da tožnik nima potnega lista in osebne izkaznice, le posplošeno sklepala, da je želel namerno prikriti svojo pravo identiteto, čeprav iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, da bi tožnik med postopkom spreminjal svoje osebne podatke.
Omejitev gibanja je dopustna le, če pristojni organ preverja ali ugotavlja prosilčevo istovetnost ali državljanstvo. To po presoji sodišča logično pomeni, da navedenega ukrepa ni mogoče izreči že v stanju, ko pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo, vendar je ne preverja. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.
prispevki za socialno varnost - obnovljen postopek - nova odločba - pravni interes
V obravnavani zadevi je tožnikov pravni interes za odpravo izpodbijane odločbe prenehal s tem, ko je bila izpodbijana odločba že v celoti odpravljena in v obnovljenem postopku nadomeščena z novo odločbo. Tožnik s tožbo ne more več spremeniti (izboljšati) svojega pravnega položaja.
izdaja potrdila - potrdilo o plačilu davka - pobot davčnih obveznosti - neporavnane obveznosti - preplačilo
Pri zapiranju terjatev iz naslova davkov in prispevkov mora davčni organ spoštovati določbe 93. člena ZDavP-2, ki v prvem odstavku določa, da mora davčni organ s plačilom davčnega zavezanca zapreti terjatve iz naslova tistega davka, ki ga davčni zavezanec navedene na plačilnem nalogu. V konkretnem primeru je davčni organ ugotovil, da so bile, glede na reference prejemnika, ki jih je pri plačilih dne 18. 4. 2017 navedla tožnica in glede na to, da morajo biti davki in prispevki iz naslova izplačanih plač plačani v 5 dneh, poravnane obveznosti iz naslova davka in prispevkov. Zato je davčni organ pravilno ugotovil, da se navedena plačila ne more upoštevati za zapiranje dne 10. 4. 2017 zapadlih terjatev iz naslova DDPO.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - izvršilni naslov
Ker ZDavP-2 v 1. točki drugega odstavka 145. člena med izvršilnimi naslovi, na podlagi katerih se opravi davčna izvršba, navaja izvršljivo odločbo o odmeri davka, nima prav tožnik, ko navaja, da je mogoče začeti davčno izvršbo le zoper izvršilni naslov, ki ga izda sodišče v sodnem postopku.
Slabo finančno stanje tožnika ni ovira za vodenje izvršilnega postopka ob upoštevanju zakonskih omejitev iz 159. člena in 160. člena ZDavP-2, kot je to tožniku pravilno pojasnil tudi pritožbeni organ.
ZBPP člen 32, 32/1. ZUP člen 49, 51, 51/2, 129, 129/1, 129/1-2, 237, 237/2, 237/2-4. DZ člen 267, 268.
brezplačna pravna pomoč - poslovno nesposobna oseba - soglasje skrbnika - kolizija interesov - odobritev skrbnika za posebni primer - kršitev pravil postopka
Glede na dejstvo, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v nepravdnem postopku, ki se vodi zaradi predloga za spremembo skrbnika tožnika, je moč ugotoviti, da si interesi tožnika in njegovega stalnega skrbnika nasprotujejo. V navedenem nepravdnem postopku želi tožnik namreč doseči spremembo stalnega skrbnika, torej da CSD A. ne bo več njegov skrbnik. Glede na navedeno si torej interesi tožnika in njegovega stalnega skrbnika nasprotujejo, posledično pa so njuni interesi v navzkrižju tudi v postopku dodelitev BPP za navedeni nepravdni postopek. Toženka bi zato morala v postopku dodelitve BPP zaradi kolizije interesov tožniku postaviti začasnega zastopnika, kar bi storila z imenovanjem skrbnika za posebni primer v postopku pred drugim organom v skladu z 268. v zvezi z 267. členom DZ. Šele po postavitvi začasnega zastopnika, bi morala toženka le-tega pozvati na podajo soglasja k vloženi prošnji za dodelitev BPP v nepravdnem postopku, ter, v primeru podaje soglasja, tožnikovo prošnjo tudi vsebinsko obravnavati.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1,84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - ugotavljanje istovetnosti prosilca - nesorazmernost ukrepa
Zaključku toženke, da je pridržanje nujno za ugotavljanje elementov v zvezi z mednarodno zaščito, ki jih ni možno ugotavljati brez tožnika (za katerega je izkazana očitna begosumnost), pritrjuje tudi sodišče. Tožnik pa ima možnost, da v nadaljevanju postopka priskrbi dokaze o svoji identiteti in s tem tudi sam prispeva k izkazovanju sodelovanja v postopku, ali predloži kak drug dokaz, da nima namena zapustiti Slovenije do konca azilnega postopka, s čimer lahko prispeva k morebitni odpravi izrečenega ukrepa.
Sodišče ugotavlja, da slovenski zakonodajalec v nacionalno pravo ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, ki državam članicam izrecno nalaga, da zagotovijo pravila o alternativah pridržanju, kot so redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva ali obveznost zadrževanja na določenem mestu. Po 84. členu ZMZ-1 je namreč edina alternativa pridržanju v centru za tujce (drugi odstavek) zgolj ukrep obveznega zadrževanja na območje azilnega doma (prvi odstavek). Ta ukrep pa še vedno pomeni odvzem osebne svobode, tako da gre zgolj za milejši ukrep znotraj ukrepa odvzema prostosti.