Ker ni sporno, da tožniki bivajo ob načrtovani povezovalni cesti, bi toženka morala konkretneje pojasniti, ali se vplivi nanašajo tudi na nepremičnine tožnikov, česar v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi, niti v odgovoru na tožbo ni storila.
Že določitev omilitvenih ukrepov pomeni, da so ugotovljeni vplivi bistveni, ki pa postanejo nebistveni ravno zaradi predvidenih omilitvenih ukrepov. Presoja ustreznosti omilitvenih ukrepov, kot so predvideni v Poročilu o vplivih nameravanega posega na okolje, in s tem ugotovitev, ali se z nameravanim posegom nedopustno posega v pravne koristi tožnikov, pa je predmet meritornega odločanja v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja in ne že odločanja o priznanju statusa stranskega udeleženca. Določitev omilitvenih ukrepov oziroma pogojev, s katerimi se natančno določi, kako naj se poseg izvede, tako da čezmernih obremenitev ne bo, je namreč vsebina okoljevarstvenega soglasja. To izhaja iz določb tretjega odstavka 61. člena ZVO-1, v skladu s katerimi je v okoljevarstvenem soglasju treba določiti vse tiste pogoje, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, odstranil ali zmanjšal škodljive vplive na okolje. Zato se mora toženka do v Poročilu o vplivih nameravanega posega na okoljepredvidenih omilitvenih ukrepov konkretno opredeliti, tožnikom pa je treba omogočiti, da se v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja o teh omilitvenih ukrepih izrečejo (9. člen ZUP).
Toženka mora pri določanju pogojev, ki jih mora upoštevati nosilec nameravanega posega, da bi preprečil, odstranil ali zmanjšal škodljive vplive na okolje in pri uporabi relevantnih nacionalnalih predpisov upoštevati tudi obvezujoče dolobče direktiv Evorpske Unije.
upravni postopek - upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnica tako uveljavlja, da se ji kot skrbnici osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, zagotovijo denarna sredstva, iz katerih bo lahko v dedni zadevi plačala pravno zastopanje svojega varovanca. Sodišče se strinja s toženko, da takšna zahteva ni upravna stvar, o kateri bi organ odločal v upravnem postopku.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - nedržavni subjekt - informacije o izvorni državi
V okoliščinah, ko tožnik ni izkazal ne razlogov preganjanja ne grožnje resne škode ob vrnitvi v Pakistan, tožena stranka ni imela obveznosti, da bi po uradni dolžnosti preverjala informacije o stanju v izvorni državi, kajti ta obveznost velja takrat, ko prosilec navede takšne elemente, s katerimi utemeljuje svojo prošnjo, da njegova prošnja z vidika varstva 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma z vidika 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah ni očitno neutemeljena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nujna brezplačna pravna pomoč
Pri nujni brezplačni pravni pomoči gre za dodelitev pomoči zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje, zaradi katere bi prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje. Tožnik je želel oprostitev plačila stroškov za prevoz na glavno obravnavo, ker je pričakoval, da bo razpisana obravnava, kar pa ni pogoj, ki bi dopuščal dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči.
Najpomembnejši del pravdnega postopka, v katerem pride do izraza pravica do izjave, je glavna obravnava, zaradi česar morajo imeti stranke možnost, da se udeležijo glavne obravnave in se na njej izjavijo, saj gre na ta način za enako varstvo pravic strank iz 22. člena Ustave RS, vendar tožnik ravno iz razloga, ker predmetna obravnava še ni bila razpisana, ni izkazal nastanka stroškov, za katere je zaprosil za oprostitev plačila brezplačne pravne pomoči.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - nepomembna ali zanemarljiva dejstva - ekonomski razlog
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj iz spisov, ki se nanašajo na zadevo, ni razvidno njegovo zatrjevanje utemeljenega strahu pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
ZZ člen 46. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-2, 279/1-5, 279/1-6.
izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - sprememba statuta - soglasje - ničnost - razlogi za ničnost
Glede ničnostnega razloga po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP dejstvo, da je stranka upravnemu organu dejansko dala neresnične podatke zaradi tega, da bi organ namerno zavedla, mora biti v dokaznem postopku nedvomno ugotovljeno. To pa iz v tem upravnem sporu presojanega upravnega postopka ne izhaja.
Ni izkazan tudi ničnostni razlog po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Ta ničnostni razlog je podan le, če je v odločbi taka nepravilnost, ki je po izrecni zakonski določbi razlog za ničnost. To pomeni, da mora zakon kot posledico kršitve te določbe predpisati ničnost. Iz 46. člena ZZ pa takšna posledica kršitve te določbe ne izhaja. Zato tožbeni ugovor, da sta dovoljenji nični zato, ker k spremembi statuta ni bilo soglasja tožnika kot soustanovitelja, kar pomeni ničnost statuta, to pa nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom, tudi ni sprejemljiv in ga sodišče zavrača.
Z izpodbijano odločbo je bilo razveljavljeno podaljšanje vozniškega dovoljenja z dne 5. 11. 2019. S tem je zahtevek tožeče stranke za podaljšanje vozniškega dovoljenja ostal nerešen, kar pomeni, da mora prvostopenjski organ, ki je pristojen za odločanje v postopku izdaje oziroma podaljšanja vozniškega dovoljenja v zvezi s tem zahtevkom ponovno odločiti oziroma izdati novo odločbo, četudi tožena stranka v izreku izpodbijane odločbe ni izrecno navedla, da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, pač pa je navedla zgolj to, da se vozniško dovoljenje z navedeno serijsko številko razveljavi po nadzorstveni pravici.
Izdaja začasne odredbe - kar izhaja že iz prvega odstavka 32. člena ZUS-1 in takšna je tudi ustaljena sodna praksa - je vezana na uvedbo in tek upravnega spora, kar pomeni na obstoj tožbe, ki je uspešno prestala predhodni preizkus z vidika obstoja procesnih predpostavk za njeno vsebinsko obravnavanje.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - tožba v upravnem sporu - pravnomočnost - res iudicata
Po uradnih podatkih, ki se vodijo pri temu sodišču, je bila o isti zadevi, to je o tožbi s predlogom za izdajo začasne odredbe že pravnomočno odločeno in sicer s sodbo in sklepom opr. št. I U 819/2020-8 z dne 3. 7. 2020. Ker je bila po povedanem o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna sodba in sklep in tako o predmetni zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče moralo obravnavano tožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogoj - zavrženje vloge - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. To ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nerazumnost zadeve - stečaj - zastopanje stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj
Določbe ZBPP, upoštevaje namen, ki ga zasleduje brezplačna pravna pomoč, ne utemeljujejo zavrnitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu zgolj zato, ker ga je v postopku, v katerem ta prosi za brezplačno pravno pomoč, dolžan po zakonu zastopati stečajni upravitelj. Zastopanje po ustrezno strokovno usposobljeni osebi je namreč bistvenega pomena za učinkovito uresničevanje pravice posameznika do sodnega varstva.
Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Zveznim svetom Švicarske konfederacije o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje (1997) člen 4. ZDoh-2 člen 5, 6.
dohodnina - rezident - davčni zavezanec - stalno in začasno prebivališče stranke
Tožeča stranka je kot rezident Slovenije vložila napoved za odmero dohodnine in v njej napovedala dohodke, prejete pri tujem delodajalcu v Švici. Kljub izrecnemu pozivu davčnega organa, naj predloži potrdilo, da je davčni rezident Švice, stranka tega potrdila ni predložila. Zato ni uspela dokazati, da je (tudi) davčni rezident Švice in da izpolnjuje pogoje za uveljavljanje pravic po mednarodni konvenciji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - drugi stroški postopka
Po petem odstavku 26. člena ZBPP sicer brezplačna pravna pomoč lahko zajema tudi t.i. druge stroške postopka, vendar pa po določbah ZBPP in Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku sem ne sodijo tožnikovi stroški komuniciranja z odvetnikom. Kolikor bodo stroški komuniciranja s stranko nastali odvetniku, jih bo ta lahko uveljavljal v okviru že dodeljene brezplačne pravne pomoči.
omejitev gibanja - pogoji za izrek ukrepa omejitve gibanja - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - begosumnost
Upoštevaje predložene fotokopije osebnih dokumentov v zadevi (več) ne obstaja očiten dvom v njegovo istovetnost oz. državljanstvo.
Za obstoj razloga omejitve gibanja po 2. alinei prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
Po presoji sodišča je toženka v izpodbijanem sklepu v zadostni meri pojasnila, o katerih dejstvih, na katerih temelji tožnikova prošnja za mednarodno zaščito, je za odločitev o prošnji potreben osebni razgovor s tožnikom, saj je informacije mogoče pridobiti le od njega osebno (namreč glede tega, ali in kako je na tožnika vplivala razveza njegovih staršev, ali in kako mu je bilo onemogočeno pridobivanje dela v Maroku ter kakšne težave naj bi tožnik imel z maroškim kraljem).
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh zadeve - trditveno breme
Tožnica v tožbi ni navedla nobenega konkretnega razloga oziroma argumenta, zakaj bi imelo pravno sredstvo verjetne izglede za uspeh, sodišče pa procesne ali materialno-pravne nezakonitosti v izpodbijanem aktu tudi ni našlo po uradni dolžnosti, zato lahko sodišče sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe na podlagi pooblastila zakonodajalca iz 2. odstavka 71. člena ZUS-1, po katerem sodišču ni treba ponovno navajati istih razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora zaradi narave postopka in kratkih rokov za odločanje že v sami zahtevi konkretno navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek in višino oziroma obliko škode ter s stopnjo verjetnosti izkazati, da je takšna škoda za njo težko popravljiva. Na tožniku je tako trditveno, kot dokazno breme.
Dokazi, s katerimi se utemelji izdajo začasne odredbe, morajo biti konkretizirani na določeno realno izkazane posledice in takšni, kot jih je mogoče dokazno ovrednotiti. Podana mora biti neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki se jih želi preprečiti.
Tožnik s tem, ko je že v upravnem postopku pred izdajo izpodbijane odločbe uveljavljal nekatere vidike oziroma pojavnosti diskriminacije, ni navajal dejstev, ki bi bila povsem nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite, kot je zmotno navedla tožena stranka, ampak je njegova prošnja v zvezi z zatrjevanim diskriminatornim ravnanjem zoper Berbere neutemeljena, ker tožnik ni uspel izkazati dovolj konkretnih dejanj, uperjenih zoper tožnika na omenjenih relevantnih področjih dostopa do trga dela, nastanitve, dostopa do šolanja in drugih javnih dobrin, kot je nujno zdravstveno varstvo, socialna pomoč, pridobitev osebnih dokumentov, ki bi z zadostno intenzivnostjo onemogočile uresničevanje človekovih pravic, ki bi predstavljale hudo kršitev človekovih pravic v smislu prvega odstavka 26. člena ZMZ-1.
Glede revščine je Upravno sodišče že vpeljalo v upravno-sodno prakso standard, da kadar tožnik uveljavlja pomanjkanje sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb v primeru vrnitve v izvorno državo, gre sicer lahko za kršitev 3. člena EKČP oziroma 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah, še posebej če gre za mladoletnega prosilca. Vendar pa glede na opisano odgovornost države za morebitno socialno stisko tožnika v konkretnem primeru očitno niso izkazani pogoji za varstvo z vidika 3. člena EKČP.
Po drugem odstavku 70. člena ZMZ-1 se tožba zoper sklep iz 84. člena tega zakona lahko vloži v treh dneh od vročitve. V obravnavani zadevi je bil izpodbijani sklep, kot izhaja iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, ki ga je sodišču predložila tožena stranka, tožeči stranki vročen 29. 6. 2020. Rok za vložitev tožbe je po navedenem začel teči 30. 6. 2020 in je iztekel 2. 7. 2020. Tožeča stranka je sodišču tožbo poslala priporočeno po pošti dne 4. 7. 2020.
Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-(a), 8/3-(b). ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - ugotavljanje istovetnosti
Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
status rezidenta - ugotavljanje rezidentskega statusa - središče osebnih in ekonomskih interesov - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik je v zvezi z izkazovanjem središča njegovih osebnih interesov, v postopku predložil številna dokazila, davčni organ pa se do vsakega predloženega dokazila posebej ni opredelil. Zgolj pavšalni zaključki davčnega organa v zvezi s predloženimi dokazi in sklicevanje organa na smernice, ki jih je v zvezi s vprašanjem središča osebnih interesov že zavzelo sodišče skozi dosedanjo prakso, ne zadostujejo za odločitev. Davčni organ tudi ni upošteval tožnikovih navedb o posebni naravi oziroma o posebnem načinu izvajanja osebnih vezi in stikih, ki jih je imel tožnik s svojimi otroci. Svojo odločitev pa je vezal tudi na stalno prijavljeno prebivališče žene v Sloveniji, kljub temu, da je tožnik pojasnil, da je leta 1992 zapustil Slovenijo in odšel delat v Avstrijo, kmalu pa se mu je pridružila tudi žena, ki je od leta 2006 dalje dejansko delala in živela izključno v Avstriji.