• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 10
  • >
  • >>
  • 81.
    UPRS Sodba I U 1537/2019-9
    15.7.2020
    UP00041846
    ZMZ-1 člen 23, 23/2, 24, 25, 25/2, 26, 27, 27/1, 27/1-4.
    mednarodna zaščita - status begunca - transseksualnost - preganjanje - zaščita pred preganjanjem - subjekt preganjanja - pripadnost posebni družbeni skupini
    Tožnica je bila zaradi svoje transseksualnosti podvržena fizičnemu nasilju, hudemu psihičnemu nasilju v obliki groženj s smrtjo ter ponavljajočemu se verbalnemu nasilju in poniževanju. Takšne okoliščine po presoji sodišča brez dvoma pomenijo tako hud poseg v tožničine človekove pravice, da jih je mogoče opredeliti kot preganjanje v smislu 26. člena ZMZ-1.

    Zgolj dejstvo, da je policija naredila zapisnik o prijavi, še ne pomeni učinkovite zaščite države, če temu ni sledil tudi kazenski pregon in kaznovanje storilcev, še posebej ob upoštevanju dejstva, da v obravnavanem primeru ne obstaja nobena očitna ovira za to, saj so bili napadalci identificirani. Pregon in kaznovanje posameznikov, ki storijo kaznivo dejanje, sta nujna za dosego generalne prevencije – odvračanja ljudi od kaznivih dejanj z zagrozitvijo s kaznimi.

    Zaščita žrtev zgolj na deklarativni ravni in na ravni predpisov še ne zadovoljuje standarda dejanske in trajne zaščite iz drugega odstavka 25. člena ZMZ-1. Aktivnosti srbskih oblasti, ki jih navaja tožena stranka, verjetno povečujejo možnost, da se bodo v prihodnosti razmere izboljšale do te mere, da bo LGBTI osebam tudi v praksi zagotovljena zaščita pred nasiljem iz sovraštva, vendar pa glede na zgoraj navedene informacije o izvorni državi trenutno učinkovita zaščita (še) ne obstaja.
  • 82.
    UPRS Sodba in sklep I U 2212/2017-16
    15.7.2020
    UP00042712
    ZPŠOIRSP člen 8, 8/1, 29. OZ člen 62, 62/2, 62/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-7.
    odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - rok za vložitev zahteve - prekluzivni materialni rok - iztek roka na nedeljo - pritožba
    ZPŠOIRSP je razmerju do OZ specialni predpis. ZPŠOIRSP ureja vprašanje teka in izteka materialnih rokov, vendar ne ureja računanja rokov. V skladu z drugim odstavkom 1. člena OZ se za obligacijska razmerja, ki jih urejajo drugi zakoni, uporabljajo določbe OZ glede vprašanj, ki niso urejena v takem zakonu, zato je traba v zvezi z računanjem rokov v obravnavani zadevi uporabiti relevantne določbe OZ.

    Materialni rok, katerega zadnji dan pade na nedeljo, se izteče na prvi naslednji delavnik, čeprav nedelja z nobenim zakonom formalno ni določena kot dan, na katerega se ne dela.

    Zoper sklep št. 492-207/2014-3 z dne 26. 6. 2017 v skladu s šestim odstavkom 8. člena ZPŠOIRSP je bila dovoljena pritožba, ki pa je po podatkih iz upravnega spisa tožnica sploh ni vložila. Obravnavani sklep je torej postal pravnomočen dne 14. 7. 2017. Ker zoper obravnavani sklep pritožba ni bila vložena, je sodišče tožbo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
  • 83.
    UPRS Sodba I U 1867/2019-13
    14.7.2020
    UP00037952
    ZPKri člen 10, 10/4, 15, 15/1, 15/2, 15/3. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7.
    poprava krivic - zaposlitev - bivši politični zapornik - načelo zaslišanja strank - obrazložitev upravne odločbe - preizkus upravnega akta - bistvena kršitev določb postopka
    Toženka tožnika v postopku ni pozvala na izjasnitev v zvezi s pravnorelevantnim dejanskim stanjem, ki ga je v postopku ugotovila, predvsem v zvezi (s sicer nespornim) dejstvom, da se je tožnik zaposlil, in posledico te ugotovitve, tj. zavrnitvi zahtevka iz tega razloga.

    Po ugotovitvi, da se je tožnik s 1. 7. 1956 zaposlil, toženka ni navedla razlogov, ki bi takšno odločitev (tj. zavrnitev zahtevka) narekovali. Tožnik tako ni mogel niti razbrati, zakaj bi bila njegova zaposlitev v zatrjevanem obdobju za priznanje statusa po ZPKri pravnorelevantna.
  • 84.
    UPRS Sodba I U 714/2020-6
    14.7.2020
    UP00044041
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUP člen 67, 67/1, 237/2, 237/2-7.
    brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - očitno nerazumna zadeva
    Organ bi moral, ker za meritorno obravnavo prošnje o zadevi ni imel nobenega vsebinskega podatka (niti v priloženem sklepu ne), na podlagi prvega odstavka 67. člena ZUP tožnico pozvati, da o zadevi navede vsebinske podatke, ki bi omogočali meritorno reševanje prošnje (npr. katere pravice EKČP so bile kršene, s katerimi dejanji, ter utemeljitev trditev, in da predloži posamične akte, na katere se nanaša ustavna pritožba ipd.).
  • 85.
    UPRS Sodba I U 82/2019-10
    14.7.2020
    UP00044242
    ZUP člen 213, 213/6.
    denacionalizacija - začasna odredba - nedoločen in nejasen izrek
    Izrek izpodbijanega sklepa je nejasen, ker iz njega izhaja, da se odloča o predlogu z dne 23. 10. 2018, ki ga tožnica takrat ni vložila, kar je tudi v nasprotju z obrazložitvijo, v kateri toženka povzema vsebino predloga za izdajo začasne odredbe in navaja datum dne 28. 4. 2014. Na podlagi trditev in predloženih dokazov tožnice iz predloga z dne 28. 4. 2014 pa je toženka odločala. Iz navedenega se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, kar pomeni, da je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
  • 86.
    UPRS Sodba I U 719/2020-6
    14.7.2020
    UP00037969
    ZBPP člen 24, 24/1, 24/3, 24/5, 26, 26/1, 26/1-1.
    brezplačna pravna pomoč - dejansko stanje - verjetni izgledi za uspeh - pravno svetovanje in zastopanje
    Zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Tožnica v prošnji za BPP ni navedla nobenih razlogov, zaradi katerih bi/bo vložila pritožbo. Organ se je pri tem tudi pravilno skliceval na 140. člen ZUP, po katerem mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek (zahtevek v tem primeru pa je prošnja za dodelitev BPP za vložitev pritožbe), navesti natančno, po resnici in določno. Med strankama pa ni sporno, da tožnica v prošnji niti ni zatrjevala dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za vložitev pritožbe.

    Po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP se pravna pomoč res lahko dodeli (le) za pravno svetovanje, vendar pa za tak primer v tej zadevi (kot že povedano zgoraj) nedvomno ne gre. Zato pa je posledično organ tudi imel podlago, da je tožničino prošnjo presojal po objektivnem kriteriju iz 24. člena ZBPP in tudi, da jo je obravnaval v smislu 140. člena ZUP. Samo v primeru, če bi tožnica zaprosila le za pravno svetovanje (po prvi alineji prvega odstavka 26. člena ZBPP), se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP.
  • 87.
    UPRS Sodba I U 909/2020-15
    14.7.2020
    UP00044387
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2.
    omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pomanjkljiva obrazložitev - nevarnost pobega - pogoji - begosumnost
    Odreditev omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete.

    Za obstoj razloga omejitve gibanja po 2. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost. Ugotoviti je treba konkretne okoliščine, ki utemeljujejo sklepanje na nevarnost pobega, torej take okoliščine, ki kažejo prav na to, da bo oseba, če njeno gibanje ne bo omejeno, pobegnila.
  • 88.
    UPRS Sodba I U 267/2018-13
    14.7.2020
    UP00037584
    ZDoh-2 člen 98, 98/1.
    davek od dobička iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - obnova postopka - naknadna vplačila - ugotavljanje davčne osnove - nabavna vrednost kapitala - vrednost kapitala v času pridobitve
    Za namen odmere davka na kapitalski dobiček je v vrednost kapitala ob pridobitvi po 98. členu ZDoh-2 treba šteti ne le pogodbeno vrednost kapitala ob vplačilu osnovnega vložka, ampak tudi pogodbeno vrednost naknadnih vplačil. Le tako se tedaj lahko ugotovi realno povečanje premoženja družbe, ob izplačilu pa premoženja davčnega zavezanca.
  • 89.
    UPRS Sodba II U 527/2017-13
    14.7.2020
    UP00040463
    ZVPNPP člen 10, 12.
    ukrep tržnega inšpektorja - agresivna poslovna praksa - varstvo potrošnikov - inšpekcijski zavezanec
    Namen inšpekcijskega ukrepa, izrečenega na podlagi 12. člena ZVPNPP, je varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ukrep se izreče podjetju, ki takšno poslovno prakso izvaja, pri tem pa oblika krivde na izrek ukrepa ne vpliva.
  • 90.
    UPRS Sodba I U 891/2019-31
    14.7.2020
    UP00043096
    ZEN člen 31, 32. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) člen 4, 4/5, 4/6, 4/9.
    evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave
    Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan.
  • 91.
    UPRS Sodba in sklep I U 908/2020-17
    14.7.2020
    UP00044448
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2, 84/1-3.
    omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - istovetnost - utemeljen dvom o resničnosti dejanskega stanja - utemeljena nevarnost - nevarnost pobega - odločba o vrnitvi - zloraba postopka
    Tožena stranka namesto „očitnega“ dvoma uporablja standard „utemeljenega“ dvoma, kar ni eno in isto. Očiten dvom je višja stopnja dvoma, kot je utemeljen dvom. Tožena stranka ni uspela dokazati, da je dvom „očiten“. Drugačen dvom, ki ni očiten, pa ne more biti podlaga za pridržanje.

    Slovenski zakonodajalec je pogoj iz prava EU o tem, da mora obstajati „nevarnost pobega“, prenesel v notranji pravni red tako, da je določil višji dokazni standard, in sicer, da mora biti ta nevarnost pobega „utemeljena“, dodatno pa je v določbi člena 2(31) ZMZ-1 opredelil pojasnjevalno določbo, da nevarnost pobega pomeni, da so v posameznem primeru podane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče „utemeljeno sklepati, da bo oseba pobegnila.“

    Samo dejstvo, da je zoper prosilca za azil ob vložitvi njegove prošnje sprejeta odločba o vrnitvi, ne omogoča, da bi se brez presoje vseh upoštevnih okoliščin posameznega primera „domnevalo“, da je z vložitvijo prošnje nameraval samo odložiti ali onemogočiti izvršitev odločbe o vrnitvi in da je objektivno nujno in sorazmerno ohraniti ukrep pridržanja.
  • 92.
    UPRS Sodba I U 841/2018-9
    14.7.2020
    UP00039428
    ZUTD člen 51, 52. ZDR-1 člen 129.
    inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za delo - javna dela - dodatek na delovno dobo
    Dodatek za delovno dobo je zakonska pravica, ki jo ureja ZDR-1, in pripada vsem zaposlenim delavcem, tudi tistim, ki so vključeni v javna dela. ZUTD pri določitvi plačila udeležencem javnih del za delo, ki ga opravljajo v programu javnih del, uporablja pojem plača, kar pomeni, da udeležencu javnih del pripada plača (kar je osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in dodatki). ZUTD dodatka za delovno dobo za udeležence javnih del ne izključuje.
  • 93.
    UPRS Sklep I U 900/2020-5
    14.7.2020
    UP00044046
    ZIS-UPB3 člen 107a.
    omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor prirejanja iger na srečo - prepoved prirejanja iger na srečo
    S predlogu priloženo odločbo, na katero se predlagatelj tudi sklicuje, so po presoji sodišča izkazana dejstva, ki jih predlagatelj zatrjuje – da je gospodarski družbi A. kot zavezancu z izvršljivo odločbo prepovedano prirejanje iger na srečo v Republiki Sloveniji, ki preko spletnega naslova ... omogoča dostop do njihove spletne igralnice ..., kjer se prirejajo igre na srečo brez predpisane koncesije vlade. Predlagatelj je predlog oprl še na svojo ugotovitev dejstev v postopku nadzora prirejanja iger na srečo po internetu oziroma drugih telekomunikacijskih sredstvih, da (namreč) zavezanec navedene odločbe ne izvrši. Vsa navedena dejstva pa predstavljajo dejansko podlago, ki glede na določbo prvega odstavka 107.a člena ZIS sodišču dopušča, da ponudniku storitev informacijske družbe odredi omejitev dostopa do spletnih strani, preko katerih se prirejajo spletne igre na srečo brez koncesije vlade. Ta dejstva so s strani nasprotne stranke tudi neprerekana in prav tako dejstvo, da je nasprotna stranka ponudnik storitev informacijske družbe.
  • 94.
    UPRS Sodba I U 910/2020-10
    14.7.2020
    UP00044340
    ZMZ-1 člen 2, 2-31, 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje istovetnosti prosilca - obrazložitev odločbe - nevarnost pobega - objektivni kriterij
    Zgolj odsotnost osebnih dokumentov sama po sebi še ne zadostuje za dvom v istovetnost določene osebe. Res je sicer, da tožnik osebnih dokumentov nima, vendar pa bi morala tožena stranka po drugi strani upoštevati tudi to, da je doslej vseskozi navajal iste osebne podatke. Tako pa ni utemeljila, zakaj kljub temu, da podatkov ni spreminjal, vseeno dvomi v izkazano identiteto le zato, ker nima osebnih dokumentov.

    Tožena stranka bi morala utemeljiti, na kakšen način bo preverjala ali ugotavljala tožnikovo istovetnost. Tega pa v izpodbijanem aktu ni in je tudi zaradi tega v tem delu pomanjkljivo obrazložen.

    Za omejitev gibanja po 2. točki prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 bi morali biti v zakonu opredeljeni kriteriji, po katerih se presoja nevarnost pobega, vendar pa v trenutno veljavnem besedilu ZMZ-1 teh kriterijev ni, zato po presoji sodišča ZMZ-1 ne nudi zadostne pravne podlage za omejevanje gibanja prosilcem za mednarodno zaščito v smislu 1. in 2. odstavka 31. člena Konvencije o statusu beguncev, dokler ne bo ZMZ-1 ustrezno spremenjen.
  • 95.
    UPRS Sodba I U 731/2018-13
    14.7.2020
    UP00040873
    ZDDV-1 člen 36, 36/1, 63.
    davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka vstopnega DDV - obdavčljiva dejavnost - subvencija - račun - obvezne sestavine računa
    Subvencija ni bila namenjena opravljanju tožnikove obdavčljive dejavnosti, marveč za doseganje ciljev, ki so v javnem interesu. Tožnik kot nosilec projekta pa je od osebe javnega prava prejel nepovratna sredstva. Tožnik je dobil povrnjena sredstva preko javnega razpisa in dobljene subvencije in tako gre za neobdavčljivo dejavnost, od katere si tožnik ne more odbijati DDV, saj se dejavnost izvaja v javnem interesu. V obravnavanem primeru za transakcije, ki so opravljene v korist organa oblasti, ki je dal subvencijo in se tako obravnavana subvencija ne odraža v ceni na stopnji končne potrošnje.

    Davčni zavezanec ima pravico do odbitka DDV tudi od računov s prilogami, ki so sicer formalno pomanjkljivi, vendar pod pogojem, da vsebujejo najmanj takšne podatke, ki davčnemu organu omogočajo, da preveri ali so izpolnjeni vsi vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Davčni organ je pravilno ocenil, da obravnavani računi s prilogami ne zadostujejo formalnim pogojem iz 6. in 8. točke 82. člena ZDDV-1 (količina in vrsta dobavljenega blaga ter davčna osnova, od katere se obračuna DDV oz. cena na enoto brez DDV) in da jih tudi s vsebinskega vidika ni bilo mogoče preizkusiti ter je bil s tem davčnim organom onemogočen nadzor nad pravilnostjo obračuna davčne obveznosti. Posledično po presoji sodišča davčni organ na podlagi tako pomanjkljivih računov D.D. in G.G. z dobavnicami pravilno ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV na podlagi 63. člena ZDDV-1.
  • 96.
    UPRS Sodba I U 972/2019-10
    14.7.2020
    UP00037964
    ZGO-1 člen 218, 218/2, 218b, 218b/1, 218b/1-1, 218b/2, 218b/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
    nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zazidano stavbno zemljišče - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
    Z dnem uporabe drugega odstavka 218. člena ZGO-1 za zazidana stavbna zemljišča za namene odmere NUSZ ni mogoče šteti zemljišč, ki opredelitvi stavbnih zemljišč iz citiranih določb ZGO-1 ne ustrezajo, kar pomeni, da se za zazidana stavbna zemljišča lahko štejejo le zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

    Da bi sporni del zemljišča ustrezal pojmu zazidanega stavbnega zemljišča iz 218. in 218. b člena ZGO-1, iz izpodbijane odločbe ne izhaja. Sodišče zato ugovora, da je organ za ta del zemljišča s parc. št. 1569/127, k.o. ..., napačno odmeril nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, ne more preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
  • 97.
    UPRS Sodba in sklep I U 915/2020-14
    13.7.2020
    UP00044390
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2.
    omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ugotavljanje identitete prosilca - dvom - znatna nevarnost pobega prosilca - bistvena kršitev določb postopka
    Toženka nikjer ne navede, na kakšen način (razen, da bo s na osebnem razgovoru s poglobljenimi vprašanji preverjala, ali tožnik res prihaja iz Pakistana) bo preverjala tožnikovo istovetnost, kar bi tudi morala konkretno opredeliti, zato izpodbijanega sklepa v delu, kjer toženka utemeljuje izrek ukrepa po prvi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, ni mogoče preizkusiti.

    Sodišče (nasprotno od stališča iz sodb, I U 683/2020 in I U 700/2020) sodi, da za obstoj razloga omejitve gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.

    Vsebina ukrepa po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 oziroma njegov namen pa je povsem drugačen od razloga iz pete alineje istega odstavka oziroma točke f) tretjega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, ki odkazuje na uporabo člena 28. Uredbe (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 6. 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva (Dublinska uredba III).

    Za zaključek, da je podana utemeljena nevarnost pobega morajo biti (kot določa že citirana 31. točka 2. člena ZMZ-1) podane konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da bo oseba, če njeno gibanje ne bo omejeno, pobegnila. Res se pričakuje, da bo oseba, ki potrebuje zaščito, zanjo zaprosila v prvi varni državi in da ne bo imela t.i. ciljne države, vendar pa zgolj na tej podlagi v tem primeru ni mogoče utemeljeno sklepati na nevarnost pobega.
  • 98.
    UPRS Sodba I U 1896/2018-73
    13.7.2020
    UP00044061
    ZEN člen 29, 36, 36/3.
    evidentiranje meje - evidentiranje urejene meje - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik mejne obravnave - domneva strinjanja s predlagano mejo - napake volje
    Če tožnica s podpisom zapisnika na mejni obravnavi takrat ni izkazala svoje prave volje (iz razlogov na njeni strani), torej da se s potekom mejne obravnave in ugotovitvami, ki izhajajo iz njene oprave, ni strinjala, kar bi kazalo iz njenih navedb v tožbi, lahko to uveljavlja pred sodiščem splošne pristojnosti v pravdnem postopku.
  • 99.
    UPRS Sodba in sklep I U 913/2020-16
    13.7.2020
    UP00044388
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-1, 84/1-2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-a, 8/3-b.
    omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pogoj - ugotavljanje identitete oziroma istovetnosti prosilca - pomanjkljiva obrazložitev - nevarnost pobega - utemeljena nevarnost
    Omejitve gibanja v primeru, ko pristojni organ očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo je mogoče izreči le, kadar pristojni organ glede na okoliščine zadeve očitno dvomi v prosilčevo istovetnost ali državljanstvo in bo zato izvedel določena ravnanja preverjanja prosilčeve resnične identitete. V nasprotnem primeru ukrep ne bi bil nujen in bi bil nesorazmeren.

    Za obstoj razloga za omejitev gibanja po drugi alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ni potrebno, da bi zakon še posebej določal objektivna merila za begosumnost.
  • 100.
    UPRS Sodba I U 1169/2019-21
    13.7.2020
    UP00040875
    ZDoh-2 člen 102.
    odmera dohodnine - dobiček iz kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - odsvojitev poslovnega deleža - čas odsvojitve kapitala - trenutek sklenitve pogodbe
    Po Pogodbi je bila kupnina dogovorjena na določljiv način. Pogodbene stranke so s Pogodbo določile izhodišče glede kupnine (4 mio EUR), glede na stanje v družbi A. na dogovorjen presečni datum pa je bilo dogovorjeno, da se znesek kupnine lahko na način, ki so ga pogodbene stranke določile s Pogodbo, zviša ali zniža. Takšne pogodbe klavzule so pri transakcijah s poslovnimi deleži, ki dejansko predstavljajo celoto kapitala gospodarske družbe, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru, običajne, saj kupec s tem postane imetnik deležev, ki ga upravičujejo do popolne upravljavske avtonomije v družbi, slednja pa predstavlja „živ organizem“ oz. delujočo pravno osebo, v kateri se stanje tekoče spreminja, kupčeva obveznost pa je posledično logično odvisna od stanja v družbi na dogovorjen presečni datum. Kljub temu, da se je točen znesek kupnine izračunaval naknadno, pa je bil mehanizem za izračun dogovorjen že s Pogodbo (s čimer je bila kupnina torej že tedaj dogovorjena na določljiv način), in torej Pogodba predstavlja Podlago za odsvojitev poslovnih deležev in za plačilo kupnine.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 10
  • >
  • >>