ZZVZZ člen 5, 5/1, 5/1-15. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 6, 9, 11, 13, 14. Zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 43, 45, 45/2.
zdravstveno zavarovanje - lastnost zavarovanca - vključitev v zavarovanje po uradni dolžnosti - prijava - pravna praznina
Ker ZZVZZ nima določb o vključevanju oseb v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj, je pravno praznino mogoče zapolniti le z analogno uporabo ustreznih določb Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki urejajo tudi vprašanje vključevanja v zavarovanje po uradni dolžnosti in za nazaj.
Kadar zavarovanka predpisano leto starosti dopolni pred dopolnitvijo polne pokojninske dobe, ni izpolnjen dejanski stan iz 4. odst. 52. člena ZPIZ, da bi se ji lahko odmerjena pokojnina za vsako dopolnjeno leto zavarovanja, ki presega polno pokojninsko dobo, povečala za 1 %.
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti, solidarnosti in dokladnemu sistemu. Taka ureditev ne omogoča vračanja prispevkov, tudi če kasneje pravice na njihovi podlagi ni mogoče realizirati (npr. če je bila dosežena daljša pokojninska doba od predpisane).
ZDSS priznavanje stroškov postopka v socialnih sporih ureja drugače kot ZPP. Skladno s 1. odst. 36. člena ZDSS ne glede na uspeh v postopku vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Zato niso odločilne pritožbene navedbe o krivdno povzročenih stroških toženca, ki naj bi jih tožnici povzročil zaradi nepravilne odločitve in s tem tožnico prisilil v tožbo. Prav tako tudi ne gre za separatne stroške po 3. odst. 36. člena ZDSS, saj stroški postopka niso nastali po krivdi ali po naključju, ki se je primerilo tožencu.
Za zakonitost uvedbe suspenza ni bistveno, če je bilo v individualnem delovnem sporu glede prenehanja delovnega razmerja ugotovljeno, da je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
prenehanje delovnega razmerja za določen čas - delovno razmerje za nedoločen čas - transformacija delovnega razmerja
Ne zadostuje le določitev trajanja delovnega razmerja za določen čas v objavi, temveč je potrebno razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas v pogodbi konkretno opredeliti. S tem, ko je tožena stranka izdala tožnici ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerja, v nadaljevanju pa z oglasom ponovno objavila potrebe po enakih delih in na enako delovno mesto zaposlila drugega izvajalca, je predhodno tožničino delovno razmerje izgubilo naravo začasnosti in se spremenilo v trajno.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 42, 42/2, 42, 42/2, 42, 42/2, 42, 42/2, 42, 42/2.
odpravnina - trajno presežni delavec - drugo ustrezno delo
Trajno presežni delavec je upravičen do odpravnine po 36f. členu ZDR, če mu delodajalec ne zagotovi druge ustrezne zaposlitve v smislu določbe 3. odst. 36f. člena. Bistveno za ustezno zaposlitev je, da je delavcu ponujeno delovno razmerje za nedoločen čas. Ponujena zaposlitev le za določen čas in sicer za čas odpovedenega roka 6 mesecev pri drugem delodajalcu, ni ustrezna zaposlitev, zato mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino po 36f. členu ZDR.
Utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje je tak dogodek ali stanje, ki pomeni razumno oviro za opravljanje procesnega dejanja. Zgolj bolezen s povečano telesno temperaturo in odobren bolniški stalež stranke ne predstavljata utemeljenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj delavka (tožnica) ni bila tako hudo bolna, da ne bi bila sposobna odpreti sodnega pisma in vložiti pritožbe.
Zaradi ukinitve organizacijske enote tožene stranke je postalo delo vseh 190 tam zaposlenih delavcev trajno nepotrebno. Zato toženi stranki ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, kot jih določa 36b. člen ZDR oziroma 17. člen SKPgd.
36a. člen ZDR med ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja ne predvideva obveznosti razporeditve delavcev k drugemu delodajalcu. 15. člen SKPgd govori le o možnosti prevzema trajno presežnih delavcev na delo k drugemu delodajalcu in ne o obveznosti takšnega prevzema. Zato ni pravne podlage, ki bi zavezovala novo nastalega delodajalca, da prevzame presežne delavce iz organizacije, ki je pred tem izvedla postopek določanja trajno presežnih delavcev.
Odločilna dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vedela za sporni odstop terjatve pred izpolnitvijo cedentu (2. odst. 438. čl. ZOR), temelji na dokazih o posrednih dejstvih: na obvestilu z dne 23.9.1997 (priloga A 3), iz vsebine katerega sledi, da tožeča stranka toženo obvešča o odstopu sporne terjatve, in podpisani poštni povratnici, naslovljeni na toženo stranko z dne 24.9.1997 (l.št.11). Vendar na tej povratnici vsebina poštne pošiljke ni navedena. Zato omenjeni posredni dejstvi (sestavljen dopis in povratnica z opisano vsebino) ne izključujeta obrambe tožene stranke, da ni vedela za odstop sporne terjatve.
Trditev, ki naj temelji na posrednih (dokazanih) dejstvih, se namreč lahko šteje za dokazano le v primeru, če se njena resničnost izraža kot nujna logična posledica celote posrednih dejstev, ki prav zato izključujejo možnost resničnosti druge verzije.
Ker je postalo z ukinitvijo organizacijske enote tožene stranke (dislociranega obrata) delo vseh tam zaposlenih delavcev nepotrebno, delodajalcu ni bilo potrebno uporabiti kriterijev za določitev delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno, kot jih določa 36b. člen ZDR oz. 17. člen SKPgd/97. Ni bistveno, da je tožena stranka ustanovila novo družbo, v katero je s sporazumom o začasni razporeditvi delavcev k drugem delodajalcu začasno razporedila 123 od 190 delavcev obrata v ukinjanju, saj je bila razporeditev le začasna, za obdobje 6 mesečnega odpovednega roka in ni šlo za trajni prevzem delavcev.
Po 109. čl. ZOR je sodišče dolžno paziti tudi po uradni dolžnosti na ničnost, vendar le ob postavljenem zahtevku na ničnost. Ničnost pa se mora izrecno uveljavljati, kadar je med strankami spor o dejstvih, na katere se opira ničnost.
objektivna odgovornost - jamčevanje za napake - pooblastilo
Pri pomorski pogodbi o popravilu ladje je zakonsko določena objektivna odgovornost podjemnika za opravljena popravila iz naslova jamčevanja za napake. Svoje odgovornosti se ta lahko razbremeni le, če dokaže, da so pomanjkljivosti nastale zato, ker je ravnal po naročnikovi zahtevi, vendar ga je hkrati opozoril na možnosti nastanka škodljivih posledic, ki bi jih ob dolžni skrbnosti lahko predvidel. Podjemnik je izkazal, da je nadzornika (inšpektorja) opozoril na možnost nastanka škodljivih posledic, ker pa Pomorski zakonik (PZ) nadzorniku ne daje pooblastil za zastopanje ladjarja, bi moralo prvostopenjsko sodišče še ugotoviti, ali je imel nadzornik posebno pooblastilo za zastopanje ladjarja.
Tožnici je kot edini izvajalki na delovnem mestu "obdelovalec splošne obdelave cilindrov", prenehalo delovno razmerje zaradi ukinitve delovnega mesta v skladu z 51. členom ZPPSL. Glede na določbo 19. člena novele Zakona o jamstvenem in preživninskem skladu RS je tožnica upravičena do izplačila odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim delovno razmerje preneha zaradi nujnih operativnih razlogov po ZDR.
Glede na načelo pravičnosti in enakopravnosti je pravilna odločitev, da se pri izračunu višine odpravnine upošteva tudi nadomestilo, ki ga delavec prejema zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu s strani ZPIZ-a. Tako stališče izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse.
vpis lastninske pravice - dovolitev zemljiškoknjižnih vpisov - zemljiškoknjižna listina
Zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisu ne more odločati o predhodnem vprašanju, ali obstaja razpolagalni posel, na katerega pravo veže nastanek pravice, temveč je glede obstoja temelja za prenos pravice vezano na vsebino odsvojiteljeve izjave, kakršna je zapisana v listini, na podlagi katere se predlaga vpis.
Sklep o nepristojnosti za obravnavanje spremenjenega tožbenega zahtevka temelji na odločitvi o dovolitvi spremembe tožbe in je končna odločba, zoper katero lahko pravdne stranke vložijo pritožbo zaradi odločitev o dovolitvi spremembe. Kadar tožeča stranka eventualno kumulira primarni in podredni tožbeni zahtevek, je okrožno sodišče stvarno pristojno za obravnavanje tožbe, čeprav pristojnost tega sodišča ni predpisana za oba eventualno postavljena zahtevka, temveč le za enega od njiju. Okrožno sodišče lahko odloča o ugovoru zoper začasno odredbo, ki jo je izdalo okrajno sodišče, če se je po tem postopek nadaljeval pred okrožnim sodiščem zaradi odločanja o tožbenem zahtevku.
ZD člen 142, 142/1, 142/2, 142/3, 142, 142/1, 142/2, 142/3. URS člen 8/1, 25 ZST člen 8, 8/1, 25 ZST člen 8. ZIZ člen 40, 40/4, 40/6, 40, 40/4, 40/6.
plačilo sodne takse - procesna predpostavka za izvršbo - pravica do pritožbe - odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - nadaljevanje postopka zoper dediče
Ker je pravica do pravnega sredstva ustavna pravica, je treba omejitve pravice do pritožbe obravnavati ozko. V skladu s tem neizkazanega plačila sodne takse za pritožbo ne gre šteti za procesno predpostavko, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (za razliko od Zakona o sodnih taksah) ne določa, da je pravica do pritožbe v izvršilnem postopku odvisna od plačila sodne takse.
ZOR člen 28, 66, 99, 99/1, 28, 66, 99, 99/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
verjetnost obstoja terjatve - navidezna pogodba
Smiselno nasprotni udeleženec poskuša prikazati obstoj navidezne kupne pogodbe, v delu, ki se nanaša na predlagateljico, torej obstoj pogodbe, ki naj bi jo predlagateljica sklenila le kot t.i. "slamnata" kupka (primerjaj tudi njegove pritožbene trditve : da naj bi jo on le "formalno vključil v pogodbo"). Za verjetnost obstoja takšne - delno navidezne pogodbe pa bi moral nasprotni udeleženec zatrjevati vsaj še to, da so tudi prodajalca in predlagateljica soglašali, da predlagateljica nastopa le kot navidezna kupka in da je torej dejansko on izključni kupec in upravičenec do pridobitve lastninske pravice ali pa bi moral vsaj zatrjevati njun medsebojni dogovor, da postane izključni lastnik sporne nepremičnine le on. Moral bi v teh smereh tudi ponuditi ustrezne indice oz. dokaze. Navidezna pogodba, ki prikriva drugo oz. drugačno pogodbo - je namreč sklenjena le ob predpostavki, da so pogodbene stranke soglašale, da posel nastane le na videz. Čim ni soglasja o tej okoliščini, ne gre za navidezno pogodbo v smislu 66. člena ZOR in pogodba praviloma povzroči tiste pravne učinke, ki izhajajo iz njenega besedila - v spornem primeru - torej tudi to, da je na podlagi sporne kupne pogodbe tudi predlagateljica kupka sporne nepremičnine in da je od prodajalcev pridobila pravico, da se v zemljiški knjigi vpiše solastninska pravica tudi na njeno ime (člen 99/1 ZOR); morebitni miselni pridržek enega od pogodbenikov pa na izjavljeno voljo ne vpliva (v našem pravnem redu uveljavljena teorija izjave pri sklepanju pogodb - primerjaj tudi člen 28 ZOR).
Cene posameznih komunalnih proizvodov in storitev se lahko obračunavajo samo v skladu z določenim merilom, ne pa pavšalno. Pavšalni znesek cene storitve odvoza smeti, ki ga je tožeča stranka obračunala tožencu zato, ker ni prijavil števila članov svojega gospodinjstva, ne predstavlja ustreznega merila za določitev cene te storitve v skladu s prejšnjo in tudi sedaj veljavno zakonsko ureditvijo tega področja.