• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba in sklep Pdp 655/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011144
    ZDPra člen 43. ZSS člen 45. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
    plačilo razlike plače - pomočnik državnega pravobranilca - sodnik – osnova za obračun plače - znižanje plač državnih pravobranilcev
    43. člen ZDPra je (podobno kot 45. člen ZSS) v spornem obdobju določal, da je osnova za obračun plače državnega pravobranilca oziroma pomočnika državnega pravobranilca enaka osnovi za obračun plače poslanca. Ta osnova se je lahko (glede na proračunske možnosti) znižala za odstotek, ki ga določi Državni zbor RS za plače poslancev in se usklajuje enako, kot se usklajuje osnova za obračun plač poslancev. 24. člen ZPos je kot osnovo za izračun plače poslancev določil povprečno plačo na zaposlenega v gospodarstvu RS po zadnjih podatkih Zavoda RS za statistiko. Ta osnova se je glede na proračunske možnosti lahko zmanjšala za odstotek, ki ga določi državni zbor, vendar ne več kot 50 %. O zmanjšanju osnove za 20 % lahko po pooblastilu državnega zbora odloči pristojno delovno telo. KVIAZ kot pristojno delovno telo Državnega zbora RS je na podlagi zgoraj omenjene določbe ZPos s sklepom 11. 2. 1993 znižal osnovo (povprečno mesečno plačo na zaposlenega v gospodarstvu RS) za 20 %. Ta sklep je KVIAZ s sklepom z dne 21. 12. 1994 razveljavil. Učinkovanje sklepa z dne 21. 12. 1994 o prenehanju veljavnosti sklepa z dne 11. 2. 1993 pa je KVIAZ odložil s svojo odločitvijo z dne 2. 2. 1995. S tem je bila ponovno vzpostavljena veljavnost sklepa KVIAZ z dne 11. 2. 1993 o znižanju osnove za obračun plač poslancev za 20 %.

    Z uveljavitvijo ZZDODP pa je bila na novo podana pravna podlaga za obračun plač državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca. Do sprejema tega zakona je prišlo zaradi sprememb v načinu uradnega zajemanja podatkov o plačah, zato je citirani zakon določil začasno osnovo za izračun plače poslancev. To pa pomeni, da je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje (na podlagi 2. člena citiranega zakona) pravilno upoštevala znižano osnovo za določitev plače državnih pravobranilcev oz. pomočnikov državnega pravobranilca (v višini 80 % osnove).
  • 22.
    VDSS sodba Psp 224/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011057
    ZPIZ-1 člen 39, 75, 78, 150, 151, 409.
    odmera invalidske pokojnine
    Toženec je tožnici invalidsko pokojnino pravilno odmeril na podlagi 16 let in 3 dni dejanske pokojninske dobe ter 8 let in 3 mesecev prištete dobe oziroma skupno na podlagi 24 let, 3 mesecev in 3 dni v višini 51,5 %. Pokojninska osnova je bila izračunana na podlagi podatkov v matični evidenci in na podlagi razpoložljivega 17-letnega povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov. Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe o odmeri invalidske pokojnine, ki naj bi bila po tožničinih nekonkretnih navedbah nepravilna, je neutemeljen.
  • 23.
    VDSS sodba Psp 273/2013
    26.9.2013
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0011622
    ZSV člen 31b, 31c.
    izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev
    Ker je tožnik tožencu v zakonskem roku predložil dokazila o namenski porabi sredstev za le del dodeljene izredne denarne socialne pomoči, do nove izredne denarne socialne pomoči ni upravičen še 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči.
  • 24.
    VDSS sklep Psp 366/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011609
    ZPIZ-1 člen 20, 154. ZPIZ-1 člen 154, 154/1. ZPSV člen 8. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 53, 53/7.
    izvedenina
    Ker je bil za podajo izvedenskega mnenja postavljen sodni izvedenec kot fizična oseba, ne pa izvedenski organ, se pri odmeri stroškov postopka obračuna tudi 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
  • 25.
    VDSS sodba Psp 296/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011640
    ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-1, 60/2-3.
    invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina
    Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje pri tožniku ni prišlo do objektivnega zmanjšanja delovne zmožnosti za 50 % ali več. Tožnik je še zmožen za delo na delovnem mestu razvoz kruha in peciva po določenem terenu s polnim delovnim časom in z omejitvami, kot sta jih določili že invalidski komisiji v predsodnem postopku. Pri tožniku gre tako za stanje po tretji alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in torej za III. kategorijo invalidnosti. Zato tožnikov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
  • 26.
    VSM sklep II Ip 310/2013
    26.9.2013
    IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM0021577
    ZIZ člen 24, 24/3, 24/4. ZPP člen 191.
    izvršba na podlagi verodostojne listine - pristop k dolgu - sprememba dolžnika - prehod obveznosti na novega dolžnika
    Določilo četrtega odstavka 24. člena ZIZ določa, da se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, pod pogoji iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ (če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na drug način prešel nanj) izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Citirano določilo se po gramatikalni razlagi nanaša le na položaj, ko po vložitvi predloga za izvršbo nov dolžnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega dolžnika, ne pa na položaj, ko nov dolžnik vstopi v izvršbo poleg prvotnega dolžnika. Smiselna uporaba citiranega določila v primeru vstopa novega dolžnika v izvršbo poleg obstoječega ni mogoča.
  • 27.
    VSL sodba I Cpg 1393/2011
    26.9.2013
    PRAVO DRUŽB
    VSL0076679
    ZGD člen 241, 241/1, 244. ZGD-1 člen 248, 251.
    lastne delnice – fiktivni posli
    Zgolj izpolnitev zakonskega dejanskega stanu iz 1. odstavka 241. člena ZGD vodi do zaključka, da delnice, pridobljene na podlagi pravnega posla, financiranega s strani ciljne družbe, niso lastne delnice.

    Zakonsko materijo, ki je urejena v 1. odstavku 241. člena ZGD, je treba ločiti od materije, urejene v 244. členu ZGD.
  • 28.
    VDSS sodba Psp 195/2013
    26.9.2013
    ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
    VDS0011049
    ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 43, 44, 45.
    zdraviliško zdravljenje
    Pri tožnici zaradi operativnega posega obnosne votline ne gre za bolezni živčnega sistema v primeru stanj po poškodbah in nevrokirurških operacijah na osrednjem in perifernem živčevju po operativnem zdravljenju in po popravljivih funkcionalnih motnjah, niti ne gre za poškodbo živčevja niti za popravljivo funkcionalno motnjo, zato ni podano bolezensko stanje, kakor je navedeno v 2. alineji 2. točke 1. odstavka 45. člena POZZ. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do zdraviliškega zdravljenja zato ni utemeljen.
  • 29.
    VDSS sodba Psp 226/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011493
    ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144, 144/1, 144/1-2. Seznam telesnih okvar poglavje VI/B, točka 8 c.
    invalidnina - telesna okvara
    Pri tožnici je zaradi omejene gibljivosti rame podana 30 % telesna okvara zaradi bolezni, zato nima pravice do invalidnine.
  • 30.
    VSL sklep I Cp 2530/2013
    26.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075417
    ZPP člen 108, 108/5.
    dopolnitev tožbe – pristojnost za odločanje o izločitvi sodnika
    Procesno dejstvo, na katero je sodišče oprlo svojo odločitev, ni resnično. Sodišče namreč ugotavlja, da tožnica tožbe ni dopolnila (z navedbo dejanske podlage), iz pravdnega spisa pa izhaja nasprotno, da je to storila priporočeno po pošti 26.4.2013.

    Vsebinsko je razvidno, da tožnica uveljavlja izločitveni razlog. Za odločanje o takšnem predlogu pa ni pristojno pritožbeno sodišče, marveč predsednik sodišča prve stopnje.
  • 31.
    VDSS sklep Pdp 415/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0011086
    ZDR člen 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1. ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 214, 214/5, 339, 339/2, 339/2-8.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - trditveno in dokazno breme - splošno znana dejstva - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - načelo ekonomičnosti postopka - načelo kontradiktornosti - razpravno načelo
    Člen 214/5 ZPP določa, da dejstev, ki so splošno znana, ni treba dokazovati. Po členu 7/1 ZPP morajo stranke navajati vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Izjeme od razpravnega načela opredeljuje člen 7/2 ZPP. To pomeni, da je na strankah dolžnost, da navedejo vsa odločilna dejstva (tudi s pomočjo sodnika preko instituta materialno procesnega vodstva - člen 285 ZPP), pri čemer pa se razbremenijo dokazovanja tistih dejstev, ki se štejejo za splošno znana dejstva. Dejstva (primernost določenega tipa objektivov za določen tip fotoaparata, nakup tehničnih predmetov od vzhodnoevropskih državljanov) v postopku niso bila zatrjevana, kar pomeni, da jih sodišče prve stopnje kot splošno znanih dejstev ne bi smelo upoštevati oziroma ugotavljati, saj ni šlo za primer iz člena 7/2 ZPP. Sodišče prve stopnje je s tem storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz člena 339/1 ZPP v zvezi s členom 7/1 ZPP, s tem pa je kršilo tožnikovo pravico, da se o teh dejstvih izjavi (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Poleg tega teh dejstev ni mogoče uvrstiti med splošno znana dejstva. Splošno znana dejstva so tista, ki so znana pretežni večini vseh odraslih članov družbe in sicer ne glede na spol, starost, veroizpoved, izobrazbo, interese in socialni položaj.

    Cilj člena 236.a ZPP je uresničevanje načela ekonomičnosti postopka, ki pa ne more iti v škodo načela kontradiktornosti in neposrednosti. S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub tožnikovemu predlogu, da se predlagane priče neposredno zaslišijo, le pribavilo izjave teh prič, katerim pa kasneje ni verjelo, je kršilo omenjeni načeli, s čimer je storilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 4/1 ZPP in členom 5/1 ZPP, s tem pa je storilo tudi bistveno kršitev določb postopka po 8. točki člena 339/2 ZPP.
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 474/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011182
    ZFDO člen 14, 14/2, 14/3, 19, 19/1. ZPIZ-1 člen 36.
    funkcionar - župan - plača - nadomestilo plače - prenehanje mandata - sodno varstvo - pravica do starostne pokojnine
    Tožnik (bivši župan) je ob prenehanju mandata izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev, zato nima pravice do prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata. Pravica do prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata je namreč odvisna od položaja, v katerem je funkcionar, ki mu preneha funkcija, ki jo je opravljal poklicno. Določba 14. člena ZFDO ne posega v pravico do upokojitve, temveč določa le primere, v katerih funkcionarji po prenehanju funkcije ne morejo biti upravičeni do nadomestila plače (v breme javnih sredstev), torej če jim je takoj po prenehanju funkcije zagotovljen ustrezen delovnopravni položaj ali možnost upokojitve. Kljub temu, da se tožnik ni odločil za upokojitev že po prenehanju mandata, čeprav je izpolnjeval pogoje po drugem odstavku 36. člena ZPIZ-1, temveč se je dejansko upokojil kasneje (kar je v njegovi prosti izbiri), ne pomeni, da je tudi upravičen do prejemanja nadomestila plače (po 14. členu ZFDO). Zato tožnikov tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
  • 33.
    VDSS sklep Pdp 719/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011112
    ZPP člen 154, 155.
    odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški
    Sodišče prve stopnje je po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je v dokaznem postopku vpogledalo v listinsko dokumentacijo, ki sta jo v spis vložili stranki, ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika. Zato je pooblaščenec tožnika upravičen do povrnitve pravdnih stroškov za zastopanje na naroku po tar. št. 3102 ZOdvT. V zvezi s pripadajočo nagrado za zastopanje na naroku za glavno obravnavo je neutemeljeno razlogovanje sodišča, da tožnik do te nagrade ni upravičen, ker narok ni bil potreben, ker je dejansko stanje izhajalo iz predloženih listin, ker je tožena stranka tožnika prijavila v socialna zavarovanja in ker je predlagala, da se narok ne opravi, k temu predlogu pa tožnik soglasja ni dal. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi opravljene glavne obravnave odločilo o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka in mu v celoti ugodilo.
  • 34.
    VDSS sodba Pdp 632/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011142
    ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-2. ZPIZ-1 člen 13, 13/1, 15, 17, 17/1, 17/2.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – odpoklic člana uprave – elementi pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi – obrazložitev odpovednega razloga - samostojni podjetnik - obvezno zavarovanje - zavarovalna doba - lastnost zavarovanca – sprememba podlage zavarovanja za nazaj - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
    Tožeča stranka je bila v celotnem obravnavanem obdobju od prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki do ponovne zaposlitve pri novem delodajalcu obvezno zavarovana iz naslova opravljanja samostojne dejavnosti, ki je nastalo na podlagi samega zakona v trenutku, ko tožeča stranka, ki je bila kot samostojni podjetnik vpisana v Poslovnem registru Slovenije, ni bila (več) zavarovana na podlagi delovnega razmerja. Zato ji za to obdobje ni mogoče priznati delovnega razmerja, saj bi s tem imela priznano dvojno zavarovanje.

    Ob izpolnjenih pogojih lahko pride do spremembe statusa zavarovanca zaradi spremenjene podlage zavarovanja le za naprej, z izdajo ustrezne odločbe.
  • 35.
    VSL sklep II Cp 1128/2013
    26.9.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0075430
    ZPP člen 87, 87/3, 89, 89/1, 89/2.
    vložitev pritožbe po pooblaščencu – pravniški državni izpit
    Pooblaščenec stranke v postopku pred višjim sodiščem je lahko samo odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 166/2013
    26.9.2013
    INVALIDI
    VDS0011473
    ZPIZ-1 člen 390, 446. ZPIZ člen 143, 188, 191, 193.
    nadomestilo za čas čakanja - ustavitev izplačila
    Z dnem upokojitve tožnik ni bil več upravičen do izplačevanja nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, zato mu je toženec izplačevanje tega nadomestila od priznanja pravice do starostne pokojnine dalje utemeljeno ustavil. Status upokojenca in status delovnega invalida, ki prejema nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo, se izključujeta.
  • 37.
    VSL sklep PRp 671/2013
    26.9.2013
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL0066111
    ZP-1 člen 74, 74/2, 161, 161/2, 161/3.
    pritožba - nedovoljena pritožba zoper odločbo višjega sodišča
    Zoper sodbo oziroma sklep višjega sodišča ni pritožbe.
  • 38.
    VSL sklep II Cp 2542/2013
    26.9.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0074104
    ZST-1 člen 11.
    predlog za oprostitev plačila sodih taks - čas odločanja o predlogu za taksno oprostitev - kasnejše spremembe okoliščin
    Za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma modalitete plačila je odločilen trenutek nastanka taksne obveznosti, tj. vložitev predloga. Kasnejše spremembe relevantnih okoliščin, na katere se sklicuje pritožnica, na odločitev ne morejo vplivati.
  • 39.
    VDSS sodba Pdp 476/2013
    26.9.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0011091
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve
    Tožena stranka delovnih mest sestavljalec I in sestavljalec II ni ukinila, temveč je glede na zmanjšani obseg dela na vseh proizvodnih programih zmanjšala le število zaposlenih na teh delovnih mestih, kar je privedlo do odpuščanja delavcev. Tožena stranka je odpovedala pogodbo o zaposlitvi štirim delavcem, med njimi tudi tožnici. Obseg dela se je bistveno zmanjšal na proizvodnji dušilcev, kjer je pretežno opravljala tudi delo tožnica, zato je tožena stranka imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici iz poslovnega razloga.

    Dolžnost ponudbe nove zaposlitve se nanaša le na dolžnost ponudbe ustrezne zaposlitve, ne pa katerekoli zaposlitve. Ustrezna zaposlitev pa je v 3. odstavku 90. člena ZDR definirana kot zaposlitev, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo (odpovedano) pogodbo o zaposlitvi.
  • 40.
    VSL sklep I Cpg 763/2012
    26.9.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0069653
    ZPP člen 355.
    zapadlost terjatev - pogodbeno materialno pravo
    Tožeča stranka se je skladno s pogodbenimi določili za objekte zavezala izstaviti začasno situacijo do zadnjega dne v mesecu. V kolikor tega ni storila, se je zapadlost terjatve podaljšala za 30 dni. Tožena stranka se je nasprotno zavezala, da bo izstavljeno situacijo pregledala (in potrdila) do 15ega dne v naslednjem mesecu po njeni izstavitvi, potrjeni del situacije pa je zapadel v plačilo v roku 60 dni od potrditve situacije. Iz takšnega pogodbenega dogovora ne izhaja zapadlost 75 dni od izstavitve računa.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>