ZPP člen 18, 18/2, 18, 18/2. ZDR člen 205, 205/2, 205, 205/2.
sodna pristojnost - arbitraža - arbitražni dogovor - delovni spor
Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo, ker odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, saj sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi sporazumeli, da je za odločanje v individualnem delovnem sporu pristojna arbitraža, kot to določa tudi podjetniška KP.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 137, 137/1, 137/2, 189, 343, 137, 137/1, 137/2, 189, 343.
vročitev - več pooblaščencev - ponovno odločanje o isti stvari
Po 1.odst. 137.čl. ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, vročajo pisanja njemu, če ni v zakonu drugače določeno, po 2.odst. istega člena pa v primeru, če ima stranka več pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.
Kar se tiče trditve tožene stranke, da naj bi šlo pri posojilnih pogodbah za oderuške pogodbe, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da za obstoj oderuške pogodbe ne zadostuje le splošen ugovor glede previsokih obresti, ampak bi moral toženec konkretizirano zatrjevati in tudi dokazati druge elemente oderuške pogodbe, ki jih določa 141. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), po katerem je pogodba nična, če kdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (subjektivni element) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti (objektivni element). Glede obeh elementov pa, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in tej ugotovitvi se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, toženec ni ničesar konkretnega navajal.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54, 52, 52/1, 52/1-4, 54.
pogodba o zaposlitvi - določen čas - transformacija delovnega razmerja
Negotovost, ali bo delodajalec tudi v bodoče lahko pridobival posle v enakem obsegu, predstavlja tipični poslovni riziko, ki ga ni mogoče prevaliti na delavce in ni zakonski razlog za sklepanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
začasni zastopnik – pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazloženost ugovora – zanikanje obstoja poslovnega razmerja – negativno dejstvo – dokazno breme
Postavitev začasnega zastopnika dolžniku omogoča pogoje za njegovo enakopravno obravnavanje, glede na to, da ima po določilu 1. odst. 83. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), začasni zastopnik vse pravice in dolžnosti zakonitega zastopnika.
ZGD člen 5, 5/1, 5, 5/1. ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2, 24, 24/4, 25, 25/2, 141, 141/2.
pravna subjektiviteta samostojnega podjetnika posameznika - odgovornost za obveznosti - ustavitev izvršbe na denarna sredstva
S stališčem pritožnika, da bi moralo v tem primeru sodišče prve stopnje izdati sklep o nadaljevanju postopka zoper pravnega naslednika prvotnega dolžnika S., S.U. s.p. zoper fizično osebo S.U., se tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Pravno organizacijska oblika samostojnega podjetnika posameznika nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete nosilca podjema - podjetnika kot fizične osebe. Zato fizična oseba ni pravni naslednik iz poslovnega registra izbrisanega dolžnika.
Ker pa tožeča stranka po 13.1.2003, ki ga je sama navedla kot datum prenehanja najemne pogodbe, ni zahtevala plačila odškodnine, pač pa najemnino za posamezne nevrnjene dele v najem danega odra, je ta del tožbe nesklepčen in kot tak neutemeljen.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 174, 111, 111/1, 111/1-2, 174.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - disciplinska odgovornost
Tožnik je sicer kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ker ob dostavi plinskih jeklenk na bencinski servis ni dosledno izpolnil dobavnice in potnega naloga, vendar takšne opustitve nimajo narave hudo malomarnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR. Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo kvečjemu podlago za ugotavljanje tožnikove disciplinske odgovornosti.
Po 396.čl. ZGD sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavi sodišče z navedbo imen in naslovov vseh delničarjev, ki so prevzeli obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti upnikom, pri čemer mora biti v objavi navedeno tudi, da je zoper sklep o prenehanju dopusten ugovor v 15-ih dneh in da bo sicer sodišče sprejelo sklep o izbrisu družbe iz registra. Po 398.čl. ZGD pa v primeru, če ugovor ni vložen ali ga sodišče zavrne, sodišče izda sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi, proti temu sklepu pa je dovoljena pritožba v 15-ih dneh od dneva objave. Taka določila po mnenju pritožbenega sodišča potrjujejo stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, ko upnik zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ni vložil ugovora, ne more razlogov, ki bi jih sicer navajal v tem ugovoru, navajati v pritožbi zoper sklep o izbrisu. Glede na to, da je bil sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku objavljen v Uradnem listu RS in da v 15-ih dneh ni bil vložen ugovor, je ta sklep postal pravnomočen, kar tudi pomeni, da so upniki privolili v prevzem dolga. Zato tega dejstva, da naj bi obstajala zoper družbo terjatev, tudi če je pravnomočno prisojena, ne morejo več uveljavljati v pritožbi zoper sklep o izbrisu.
ZOR člen 546, 546/2, 546, 546/2. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
oblikovalna tožba - pravna korist za vložitev - zavrženje tožbe
Če tožnik zahteva prenehanje obligacijskega razmerja, glede katerega materialno pravo ne zahteva sodne intervencije, pač pa zadostuje že izjava volje tistega, ki ima takšno pravico po materialnem predpisu, pravovarstvenega interesa za tožbo ni. Po določbi 2. odst. 546. člena ZOR lahko prodajalec razdre pogodbo o prodaji na obroke, če kupec ne plača najmanj dveh zaporednih obrokov. Tožeča stranka kot prodajalec torej lahko z enostransko izjavo volje povzroči spremembo obstoječega pravnega razmerja, v konkretnem primeru prenehanje pravnega razmerja iz prodajne pogodbe.
solastni delež - odstop - čas izpolnitve - sočasna izpolnitev
Solastnik (skupni lastnik) ni dolžan izročiti odstopljenega deleža na nepremičnini, dokler od solastnika(ov) ne prejme celotnega plačila (glavnica+obresti).
dodatek za pomoč in postrežbo - vštevanje v odškodnino za materialno škodo - opustitev uveljavljanje pravice pred ZPIZ
Pravica do dodatka za pomoč in postrežbo spada med pravice, ki se zagotavljajo z obveznim pokojninskim in invalidskim zavarovanjem (4. člen ZPIZ-1). Dodatek za pomoč in postrežbo je denarni prejemek, ki ga upravičenec pridobi v primeru, ko ne more samostojno opravljati vseh ali večine osnovnih življenjskih potreb (8. člen ZPIZ-1), do njega pa so upravičenci uživalci starostne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe neogibna stalna pomoč in postrežba drugega (137. člen ZPIZ-1). Tožnica po lastni izpovedbi tega dodatka ne prejema in ga tudi ne namerava uveljavljati. Ker pa mora tudi oškodovanec sam storiti vse, da škodo prepreči ali zmanjša, s pridobljeno pravico do dodatka za tujo pomoč pa bi dejansko zmanjšala škodo, je sodna praksa glede teh dajatev zavzela stališče, ki ga v pritožbi poudarja tudi tožena stranka: ti prejemki se vštevajo v odškodnino tudi, če oškodovanec svoje pravice ne uveljavlja v postopku pred pristojnim organom, pa bi mu po veljavnih predpisih pripadala. Njegove opustitve namreč ne morejo iti v breme odgovorne osebe. V takem primeru pa sodišče kot predhodno vprašanje ugotavlja tudi, ali in v kakšni višini bi oškodovanec svojo pravico lahko uveljavil.
načelo neposrednosti - neposredno izvajanje dokazov - neposredno zaslišanje priče - branje zapisnikov o izpovedbah prič - zaslišanje privilegirane priče - pouk privilegirani priči
Določbe 340. člena ZKP dopuščajo odstop od načela neposrednega izvajanja dokazov. Med ostalim se smejo zapisniki o izpovedbah prič prebrati po odločbi senata, če zaslišane osebe iz tehtnih razlogov ne morejo priti ali zelo težko pridejo k sodišču (1. točka I. odstavka 340. člena ZKP). Te določbe predstavljajo izjemo, ki jo narekujejo neizogibni objektivni razlogi. Obstoj teh okoliščin mora biti dokazan s takšno stopnjo verjetnosti, da ni razumnega dvoma o njihovi resničnosti. Okoliščine, ki pomenijo zgolj začasno oviro za zaslišanje neke osebe, ne morejo biti podlaga za branje zapisnika na podlagi 1. točke I. odstavka 340. člena ZKP. V takem primeru je zapisnik mogoče prebrati le s soglasjem obeh strank, sicer pa je treba glavno obravnavo preložiti in zagotoviti izvedbo dokaza z neposrednim zaslišanjem te osebe.
ZDavP člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44, 44/1, 44/2, 44/3. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3, 17, 17/2, 17/2-3.
seznam zaostalih obveznosti - izvršilni naslov
V spornem seznamu zaostalih obveznosti za vsako obveznost niso navedeni izvršilni naslovi. Pri prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkih za zdravstvo in ostalih prispevkih so zgolj navedeni konti. Iz obravnavanega seznama torej ni v celoti razvidno, od katerih izvršilnih naslovov, ki so določeni v prvem odstavku 44. člena ZDavP, se izterjujejo prispevki, zato seznama ni mogoče šteti za pravilen izvršilni naslov v smislu določbe drugega odstavka 44. člena ZDavP.
KZ člen 145, 145/1, 317, 317/1, 145, 145/1, 317, 317/1. ZKP člen 372, 383, 394, 394/1, 372, 383, 394, 394/1.
pravna kvalifikacija kaznivega dejanja
Splošno nevarno dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ je tisto, s katerim storilec sprosti sile, ki jih potem ne more več obvladati, zato splošno nevarno dejanje in sredstvo (motorna sila) pridejo v poštev šele kot subsidiarna opredelitev, torej ko ne pride v poštev druga pravna kvalifikacija. Zato vožnja oškodovanca na pokrovu motorja vozila po vijugasti cesti več metrov, predno je storilec vozilo ustavil, ne more biti pravno kvalificirana kot kaznivo dejanje po 1. odst. 317. čl. KZ.
učinkovanje odločbe ustavnega sodišča na dokončne in pravnomočne odločbe
Ker tožnik v socialnem sporu ni izkazal, da bi bila pravnomočna sodba, s katero je socialno sodišče presojalo pravilnost in zakonitost odločanja o pravici do pokojnine na podlagi 2. odstavka 108. člena ZObr, razveljavljena - da o tem torej ne bi bilo pravnomočno odločeno pred pričetkom učinkovanja odločbe US RS o neskladnosti določbe 108. člena ZObr z URS - je sodišče prve stopnje in že pred njim toženec pravilno odločil, ko je z odločbo z dne 5.11.2003 odločil, da se na novo odmerjena (višja) pokojnina tožniku odmeri in izplačuje od 1.11.2003. To namreč izhaja iz odločbe US RS, po kateri gre pravica do tako odmerjene pokojnine od prvega naslednjega dne v mesecu po objavi odločbe v Uradnem listu RS (10.10.2003).