DDV - dodatna odmera DDV - prenos podjetja - popravek obračuna DDV
Če davčni organ pri opravljanju nadzora ugotovi, da obračun davka ni bil predložen ali da iz predloženega obračuna davka izhajajo možne nepravilnosti, zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da predloži obračun davka, popravljen obračun davka oziroma predloži pojasnilo oziroma dokazilo v zvezi z zadevo. Tožnik, ki je bil odvetnik, je prenehal opravljati samostojno dejavnost. V postopku pa ni predložil dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da je bil prenos podjetja ali dela podjetja na hčerko opravljen oziroma, konkretno katera sredstva naj bi hčerka kot prevzemnica prevzela in uporabljala za namene opravljanja dejavnosti. Slednje je potrebno, da bi lahko govorili o prenosu podjetja.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo pristojbine - za odmero pristojbine relevantni podatki - dostop do parcele z javne ceste
Pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest plačujejo lastniki gozdov: fizične in pravne osebe, ki so kot lastniki gozdnega zemljišča vpisani v katastrskem operatu po stanju na dan 30. junija leta, za katero se pristojbina odmerja. Za odmero pristojbine so torej relevantni podatki uradne evidence - zemljiškega katastra. Za opredelitev zemljišča kot gozdnega je relevantna vrsta rabe zemljišča po podatkih zemljiškega katastra, to je podatek o dejanski rabi zemljišča in ne status zemljišča po sprejetih prostorskih aktih.
Pristojbina se ne plačuje od gozdov na območjih, ki s cestami niso odprta in ki jih kot takšna ugotovi Zavod za gozdove Slovenije. Dostop na parcele z javne ceste torej ni dejstvo, ki bi glede na pravno ureditev lahko vplivalo na odločitev.
Sodišče ne dvomi v ugotovitev davčnih organov, da dobava blaga tožeči stranki po računih trgovine A. ni bila opravljena in da plačila, opravljena po teh računih, niso bila porabljena za namene poslovanja, to je za nabavo materiala. Pač pa po presoji sodišča v postopku ni bilo kot nesporno ugotovljeno, da je trgovina A. nakazane zneske predala B.B. ter da je le-ta to potrdil s podpisom na komisijskem listu. Ugotovitve v zvezi s komisijskimi listi in s prejemom denarja torej niso nesporne. Kljub temu pa presoje s tem povezanih ugovorov ni niti v prvostopenjski in tudi ne v drugostopenjski odločbi. Razlogi v tej zvezi pa so za odločitev bistveni, saj naj bi bilo prav (in samo) iz komisijskega lista razvidno, da je B.B. prejel denar in da je zato (kot fizična oseba) tisti, za katerega se tožeči stranki odmerja in nalaga v plačilo akontacija dohodnine. Obenem gre pri komisijskem listu za listino, ki (edina) izkazuje položaj B.B. kot komitenta in s tem za listino, ki v bistvenem potrjuje tisto, kar je glede načina poslovanja s tožečo stranko povedal A.A. v svoji izjavi, in ki ji tožeča stranka prav tako nasprotuje že ves postopek. Ker torej za odločitev bistvene okoliščine niso bile presojene v celoti, oziroma to vsaj iz davčnih odločb ni razvidno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da po potrebi dopolni ugotovitveni postopek in v zadevi ponovno odloči.
parcelacija - obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - izdaja posebnega sklepa
Dejstvo, ki se lahko opredeli kot novo dejstvo v smislu 1. točke 260. člena ZUP, mora obstajati v času odločanja organa, v obravnavani zadevi 28. 6. 2011, in ne v času uvedbe postopka.
Ob razlogih organa v izpodbijani odločbi, s katerimi je ta utemeljil uvedbo obnove postopka brez posebnega sklepa, je po presoji sodišča zahtevam po obrazložitvi take odločitve iz tretjega odstavka 268. člena ZUP zadoščeno. Tožbene navedbe, podane v smeri, da je obrazložitev odločitve o uvedbi obnove brez posebnega sklepa v pogledu izkazanosti obstoja nevarnosti oškodovanja javnega interesa nezadostna, sodišče zato kot neutemeljene zavrača.
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4, 36/1-6. ZUP člen 153. ZDDD člen 12.
davek na dediščine in darila - sklep o prekinitvi davčnega postopka - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Sklep o prekinitvi davčnega postopka ni akt, ki bi ga bilo dopustno izpodbijati v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Tožbo pa bi bilo treba zavreči tudi iz razloga po 6. točki navedene določbe ZUS-1. V konkretnem primeru se je postopek odmere davka na dediščine in darila zaključil 8. 9. 2014 z izdajo odločbe z odtisom žiga na pogodbi (12. člen ZDDD), in sicer da pogodba ni predmet obdavčitve, ker je pravica do odmere davka že zastarala. Glede na navedeno si tožnica svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšati, torej ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega upravnega spora.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Tožnik zaradi svoje napake leta 1999 ni podaljšal veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje v Sloveniji. Slovenijo je zapustil zaradi neplačanih davkov in prispevkov v Sloveniji in ne zaradi posledic izbrisa. V obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil za vizum za vstop v Slovenijo, niti ne za dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji. Svoj status v RS si je po letu 2005 prvič uredil s pridobitvijo dovoljenja za začasno zaposlitev z veljavnostjo od 3.8.2005 do 26.4.2006, iz razloga za zaposlitev oziroma delo. Pri tem tožbeni ugovor, da za vizum za vstop v Republiko Slovenijo v obdobju od februarja 1999 do avgusta 2005 ni zaprosil iz razloga, ker je vedel, da ga ne bo dobil in si zato zanj ni upal zaprositi in da za to tudi ni imel denarja, ne more biti relevanten. To pa še zlasti velja ob dejstvu, da je tožnik po lastnih navedbah v obdobju od leta 1999 do novembra 2000 z družino živel v Švici. Razlog za njegovo neupravičeno odsotnost iz Slovenije je torej na njegovi strani in ne na strani tožene stranke. Kot izhaja iz ugotovitev tožene stranke, je bil tožnik iz Slovenije neupravičeno odsoten več kot šest let.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - sodna poravnava - uspeh v postopku - pridobitev premoženja ali dohodkov
Tožeča stranka je v pravdnem postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, sklenila sodno poravnavo, v kateri sta se stranki dogovorili, da nosi vsak svoje stroške. Zato je na podlagi določb ZBPP dolžna poravnati znesek, ki ga je država plačala odvetniku za nudenje BPP. Tožeča stranka pa tudi ne zanika, da je s sklenjeno poravnavo pridobila 12.600,00 EUR, zato sodišče ugotavlja, da tožena stranka od nje ne terja več kot je s poravnavo pridobila.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - resna škoda - notranja zaščita - prosilec iz afganistana
Za odločitev, da so izpolnjeni pogoji za prosilčevo notranjo razselitev, ne zadostuje hipotetična domneva, da si bo sam priskrbel bivališče ter poskrbel za svojo socialno in ekonomsko varnost oziroma da si bo kot mlad moški lahko našel delo in preživel. Treba je ugotoviti, ali mu je v mestu razselitve omogočena ekonomska in socialna eksistenca, vsaj v obsegu, ki presega prag kršitve 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.
Toženka v izpodbijani odločbi ni ocenila, ali je od tožnika razumno pričakovati, da se bo v Kabulu nastanil, torej ni ugotovila, ali so v Kabulu razmere, da se lahko tja vrne, ob upoštevanju ali bi imel v Kabulu možnost ekonomskega preživetja. Pri tem pa mora upoštevati tudi osebne okoliščine pri tožniku. Zgolj zaščita družine, ki pa v konkretnem primeru niti ni ugotovljena, ni zadostna. Tožnik bi se torej v Kabulu moral znajti sam, iz česar sledi, da je njegova edina možnost razselitve v katerega od begunskih centrov. Glede teh pa bi bilo potrebno ugotoviti, ali so v njih zagotovljene najosnovnejše potrebe, kot so hrana, higiena, zavetje. Toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, ali v Kabulu obstaja za notranje razseljene ljudi zaščita, ki jim jo nudijo državni subjekti in mednarodne organizacije.
posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču - register stalnega prebivalstva - načelo zaslišanja stranke
V tem postopku je bilo odločeno v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ker je prvostopenjski organ menil, da zadostuje vpogled v evidence, čeprav je tožnik kasneje v pritožbi dokazoval, da je nemogoče, da ne bi bil izbrisan. Taka možnost dokazovanja tožniku ni bila dana v postopku na prvi stopnji in je zato šlo tudi za bistveno kršitev pravil postopka.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 34, 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženje zavezanca za davek
Za izpodbijano odločitev je relevantno zgolj dejstvo, da je tožeča stranka lastnica premoženja, ki bistveno presega višino davčnega dolga, to pa je razvidno iz uradnih podatkov, s katerimi razpolaga davčni organ.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - dovoljenje za stalno prebivanje - prošnja za izdajo posebne odločbe - pogoji za izdajo posebne odločbe - državljan Republike Slovenije
V tožnikovem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za ugoditev prošnji za izdajo posebne odločbe tujcu, ki je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva in je dovoljenje za stalno prebivanje pridobil po ZTuj, ker je bil tožnik na dan 25. 6. 1991 državljan RS, ne pa tujec, česar tožnik v tožbi niti ne izpodbija in glede tega ne navaja kakorkoli drugače.
ukrep tržnega inšpektorja - nepremičninsko posredništvo - licenca za opravljanje poslov nepremičninskega posredovanja - vpis v imenik nepremičninskih posrednikov - prepoved opravljanja dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami
V upravnem postopku je bilo nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka preko spletne strani oglašuje in prodaja nepremičnine, čeprav nima nepremičninskega posrednika, ki bi imel licenco pristojnega ministrstva, niti ni vpisana v imenik nepremičninskih posrednikov pri pristojnem ministrstvu, zato ji je tržni inšpektor utemeljeno prepovedal opravljanje dejavnosti posredovanja v prometu z nepremičninami.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastništvo nepremičnine - podatki GURS - skrajšani ugotovitveni postopek
Tožnik je tožbi priložil Obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin, iz katerega je med drugim razvidno, da je solastnica nepremičnine B.B., vrednost navedene nepremičnine pa znaša 145.217,00 EUR. Ker je v obravnavanem primeru tožena stranka kot odločilen podatek upoštevala podatek iz baze podatkov GURS, da je tožnik lastnik navedene nepremičnine do celote (točka 10 obrazložitve izpodbijane odločbe, ki jo je izdala v skrajšanem ugotovitvenem postopku na podlagi določil 144. člena ZUP), je ostalo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno ter v posledici materialno pravno napačno uporabljano.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - postopek za pridobitev služnosti v javno korist
Investitorjeva pravica graditi je v skladu z zakonom izkazana na način iz 54. člena ZUPUDPP s potrdilom upravne enote, da je bil na nepremičnini, katere lastnik je tožeča stranka do celote, začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za notranje zadeve - zasebno varovanje - prepoved opravljanja storitve zasebnega varovanja
Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo ugotovil, da tožnik izvaja storitev zasebnega varovanja pri družbi B. d.o.o. kot varnostnik, čeprav za to ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena ZZasV in mu je zato na podlagi 62. člena ZZasV izrekel ukrep prenehanja opravljanja te dejavnosti.
razlastitev nepremičnine - uvedba razlastitvenega postopka - javna korist
Tožnica v tožbi nasprotuje poteku trase ceste po zemljiščih, določenih v uredbi, ker bo po njenem mnenju zaradi posega oteženo odvodnjavanje zemljišč. Navedeni ugovor pa v postopku uvedbe razlastitve ni več relevanten, saj je to stvar postopka, povezanega z načrtovanjem poteka trase ceste in s tem sprejema prostorskega načrta, v katerem se opredelijo zemljišča, na katerih bo izveden predvideni poseg.
nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč - odmera nadomestila - ugovor neenake obravnave zavezancev
Glede na različnost dejanskih položajev zavezancev v lokalni skupnosti ni mogoče govoriti, da gre za nerazumno visoko obremenitev zavezancev – lastnikov oz. uporabnikov nezazidanega stavbnega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta glede na tlorisne dimenzije, višino ograje in višinsko razliko med zemljiščema ni mogoče razvrstiti med enostavne (pomožne) objekte. Zgrajen je bil namreč večji in tudi glede na zahtevnost gradnje druge vrste objekt, za katerega ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje po postopku, predvidenem v ZGO-1 za te vrste objektov. Zato ni mogoče govoriti le o neskladni gradnji objekta, ampak o gradnji, za katerega tožeča stranka ni imela gradbenega dovoljenja.
dostop do informacij javnega značaja - izrek odločbe
Izrek izpodbijane odločbe je premalo konkretiziran, saj je v 1. točki izreka določeno le, da se v delni odločbi z dne 23. 3. 2012 izločijo osebni podatki, poslovne skrivnosti in podatki, ki so bili pridobljeni in/ali sestavljeni zaradi upravnega postopka. V izreku bi bilo potrebno določno in konkretno navesti, kateri so ti podatki in katere poslovne skrivnosti.
gospodarska javna infrastruktura - služnost - ustanovitev služnosti v javno korist - pogoji za ustanovitev služnosti - soglasje lastnikov - služnostni upravičenec
V skladu z določbo 238. člena ZEKom-1 morajo lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanje in obratovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo. Ker so v obravnavnem primeru ti pogoji izpolnjeni, tožeča stranka neutemeljeno ugovarja, da javni zavod ne izkazuje aktivne legitimacije za služnostnega upravičenca.