prispevki za socialno varnost - izbris družbe iz sodnega registra - neizplačane plače
Dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, med strankama niso sporne. Tako ni spora o tem, da so se v časovnih obdobjih, na katere se nanaša vloga tožeče stranke, prispevki obračunavali in plačevali z ozirom na izplačane plače v ustrezni višini. Prav tako ni spora o tem, da družba A. d.o.o. ne obstaja več ter da je bila izbrisana iz sodnega registra. To pa, ob upoštevanju določb ZPSV in ZDavP-2, po katerih se prispevki lahko obračunajo le od dejansko izplačanih plač, pomeni, da obveznost družbe iz naslova premalo obračunanih in plačanih prispevkov ni nastala in da s tem tudi ni nastala obveznost tožnice iz naslova jamstva za obveznosti družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, in ki bi se ji sicer lahko naložila z odločbo. Ker je družba prenehala, pa tudi ni več mogoče izplačilo plač oziroma razlike v plačah (do višine predpisanih zavarovalnih osnov) za nazaj in s tem tudi ne obračun in plačilo prispevkov.
sklep o dovolitvi izvršbe - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo
Tožnik ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo, zato mu je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, ker gre za obveznost, ki jo lahko izpolni samo zavezanec. Ker gre za izvršbo s prisilitvijo, se kot prisilno sredstvo uporabi denarna kazen.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel 21. 8. 2014. Tožeča stranka bi zato morala s priporočeno poštno pošiljko poslati tožbo najpozneje 21. 8. 2014, da bi ta bila pravočasna. Ker je tožnica vložila tožbo šele 8. 9. 2014, jo je sodišče v skladu z določbo 2. točke prvega odstavka 36. člena kot prepozno zavrglo.
lokalne volitve - volitve članov občinskega sveta - lista kandidatov
Tožnik se je z ugotovitvijo OVK, da gre za istoimensko listo v dveh volilnih enotah, sicer res lahko seznanil šele iz poročila OVK, vendar pa je šlo zgolj za nepravilnost v postopku določanja seznamov potrjenih kandidatnih list (nepravilno povzet podatek o imenu potrjenih list kandidatov). Iz volilnih spisov pa nedvoumno izhaja, da je šlo za enoimensko listo. Taka nepravilnost zato vpliva na razdelitev mandatov ni mogla imeti.
ZTuj-2 člen 22, 22/3, 33, 33/3, 37, 55, 55/8. Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje člen 2, 2/1, 3, 3/6.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za podaljšanje dovoljenja - zadostna sredstva za preživljanje
Toženka je zavrnila tožnikovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje, ker naj ne bi izkazal zadostnih sredstev za preživljanje. Odločitev je utemeljila zgolj na ugotovitvi, da prilivi iz naslova poslovodenja njegove družbe niso bili izvedeni redno-mesečno. Pogoja, da bi morali biti prilivi izplačani mesečno pa niti ZTuj-2, niti Pravilnik o načinu ugotavljanja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku izdaje dovoljenja za prebivanje ne določata, zato je toženka nepravilno uporabila materialno pravo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - obstoj izvenzakonske skupnosti - predhodno vprašanje - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je odločitev o vračilu neupravičeno prejete BPP sprejela na podlagi ugotovitve, da je v času odobritve in izplačila BPP med tožnikom in B.B. obstajala zunajzakonska skupnost, česar tožnik organu ni sporočil. To dejstvo je tožena stranka ugotovila zgolj na podlagi vpogleda v evidenco podatkov o gospodinjstvu (aplikacija e-risk), s čemer je bistveno kršila določbe postopka, saj bi morala navedeno dejstvo ugotoviti v okviru razrešitve predhodnega vprašanja (147. ZUP).
Obrazložitev toženke pri merilu 2 Inovativnost v povezavi z operacijo je zgolj pavšalna in pomanjkljiva. Iz nje namreč ni razvidno, zakaj v obravnavanem primeru ne gre za uvajanje novih proizvodov/storitev, kar je uveljavljala tožeča stranka v vlogi in tudi obrazložila. Navedeno je samo, da iz vloge stranke ni razvidno uvajanje novih izdelkov/storitev, ni pa navedena nobena konkretna okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju. Ugotovitve tožene stranke, da tožeča stranka z navedenimi tehnološkimi rešitvami ne uvaja novih proizvodov/storitev, zato ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZUN (1984) člen 51, 51/4, 62, 62/2, 62/4. ZGO-1 člen 157, 157/5.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo - nelegalna gradnja - priglasitev del
Po četrtem odstavku 51. člena ZUN je moral investitor dela, za katera lokacijsko dovoljenje ni bilo potrebno, pred pričetkom priglasiti občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za urejanje prostora. Če je ta organ ugotovil, da so izpodbijani z zakonom predpisani pogoji, je na vlogi za priglasitev del napravil uradni zaznamek in investitorju o tem izdal potrdilo. Če tega potrdila ni izdal v 30 dneh po vložitvi pravilno sestavljene priglasitve, se je štelo, da so dela dovoljena.
inšpekcijski postopek - upravna izvršba - sklep o izvršbi - denarna kazen
Tožnik obveznosti naložene z odločbo, ki se izvršuje (št. 0612-0045/2011-9 (13) z dne 25. 5. 2011) ni izpolnil (v celoti). Ob takšni dejanski podlagi je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP, s katerim je tožnika prisilil k celotni izpolnitvi njegovih obveznosti po odločbi z dne 25. 5. 2011, z zagroženo novo denarno kaznijo.
ZGO-1 člen 197, 197/1, 197/4. ZUP člen 10, 214, 214/1, 214/1-3.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - obrazložitev odločbe
Sodišče se strinja s toženko, da že zaradi nedokazanosti enega izmed kumulativno predpisanih zakonskih pogojev za izdajo potrdila, tega potrdila ni mogoče izdati. Prav tako pa se strinja tudi z njeno nadaljnjo dokazno oceno, da namreč ni dokazano, da se namembnost obravnavane stavbe od 31. 12. 1967 ni bistveno spremenila. Tudi v tem pogledu se namreč toženka vsebinsko opredeli do izvedenih dokazov, v zvezi z izpovedbami prič pa tudi izrecno navaja, da zgolj to, da priče navajajo, da so v času sezonskih del v stavbi občasno prespale, še ne pomeni stanovanjske rabe stavbe. S tem se je toženka neposredno opredelila do relevantnosti dokaza z zaslišanjem teh prič, s sklicevanjem na vsebino drugih izvedenih dokazov pa je najprej posredno, nato pa tudi izrecno in neposredno („glede na navedene ugotovitve upravni organ v tem primeru ne more upoštevati izjave vlagateljic in prič“ in „upravni organ zato ocenjuje, da ni potrebno dodatno zaslišanje vlagateljic in prič“) navedel razloge, odločilne za presojo teh dokazov.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - višina nagrade - nagrada za narok - pregled spisa - uporaba Odvetniške tarife
Določbe V. poglavja Odvetniške tarife (OT) ne utemeljujejo zaključka tožene stranke, da je v postavkah tega poglavja zajeto tudi opravilo pregleda spisov listin in druge dokumentacije. Navedeno opravilo je v takem primeru zajeto v XXI. poglavju OT, v tar. št. 39/2. To pomeni, da je bila tožničina tožba v delu, ki se nanaša na pravilnost vrednotenja te postavke utemeljena, toliko bolj, ker je tožnica že ob priglasitvi stroškov pojasnila, da je šlo za obsežen pregled spisov-10 fasciklov.
Sodišče soglaša z odločitvijo tožene stranke, ki se nanaša na povišanje odvetniških storitev za 100%, na podlagi določbe drugega odstavka 8. člena OT, v katere tožena stranka ni zajela postavk porabljenega časa (urnin). Ta postavka namreč ne predstavlja odvetniških storitev v smislu drugega odstavka 8. člena OT, zato je bilo treba tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno vrednotenje odvetniške storitve v tem delu zavrniti kot neutemeljen.
davčna izvršba - globa za prekršek - sklep o davčni izvršbi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost sklepa o dovolitvi izvršbe, ki ga je upravni organ izdal na podlagi 150. člena ZDavP-2 in z njim ugotovil, da je plačilni nalog, ki naj se izvrši, postal izvršljiv, kdaj je postal izvršljiv ter določil način njegove izvršbe. Po presoji sodišča sklep o davčni izvršbi ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
Tožena stranka je utemeljeno podvomila v veljavnost predložene asignacije, saj iz nje ni razviden obstoj pravno-poslovnega razmerja med posameznimi strankami asignacije. Samo navedba računov na asignacijah, na podlagi katerih naj bi asignant dolgoval posamezne zneske asignatarju in izvršena nakazila prek D. asignatarju, ki ni podpisal asignacij, namreč ne zadostuje za ugotovitev veljavno sklenjenega posla med samim asignantom in asignatarjem.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - zavrženje tožbe
Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe sam zase ne predstavlja končne odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.
obnova postopka - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Dokazno breme, da je predlog vložen pravočasno, je skladno z določbo 265. člena ZUP na strani predlagatelja postopka, ki mora v predlogu za obnovo postopka verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog, in okoliščine, da je bil predlog podan v zakonskem roku.
Navzven zaznavne okoliščine, iz katerih izhaja, da poteka gradnja, same po sebi ne zadostujejo za ugotovitev, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja, pač pa je potrebna še dokazna ocena, zakaj je na podlagi vseh ugotovljenih dejstev mogoče sklepati o tem, da je predlagatelj obnove vedel za izdajo gradbenega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - lastništvo nepremičnin - podatki GURS - denarna socialna pomoč
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da se je toženka glede podatka o lastninski pravici na stavbi oprla na podatke GURS, ne pa na zemljiško knjigo. Ker dejansko stanje v tem delu ni bilo popolno ugotovljeno, je tožnikov očitek utemeljen, posledično pa sodišče ne more preizkusiti njegove trditve, da ni edini lastnik nepremičnine.
Priznana denarna socialna pomoč pomeni, da samski prosilec ali družina nima prihrankov oziroma premoženja, ki bi presegalo 13.780,00 EUR, zato je to treba v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZBPP upoštevati tudi v postopku za dodelitev BPP, razen če organ ugotovi, da je prišlo po izdaji odločbe o denarni socialni pomoči do sprememb v prosilčevem premoženjskem stanju.
rudarska pravica - podaljšanje rudarske pravice - višja sila - gospodarska kriza - tožbena novota
Obstoj višje sile v območju kamnoloma spisovno ni izkazana in tožnica v tožbenih ugovorih niti ne zatrjuje, da bi se na višjo silo, zaradi katere ne bi mogla izkoristiti zalog mineralnih snovi, od sklenitve koncesijske pogodbe leta 2007 dalje, kdajkoli sklicevala. Gospodarska kriza pa ni splošno znano dejstvo višje sile, pa tudi sicer gre za novo dejstvo oziroma nov dokaz (člen 52. ZUS-1), ki ga sodišče lahko upošteva samo ob izpolnitvi določenih zakonskih pogojev, kar pa v spornem primeru ni izkazano.
inšpekcijski postopek - oglaševanje na javnih površinah - dovoljenje za postavitev reklamnih panojev - odstranitev reklamnih panojev
Sporno v zadevi je, ali je imel inšpekcijski zavezanec v času izreka spornega ukrepa dovoljenje za postavitev reklamnih panojev. Sodišče je po vpogledu v listine priloženega upravnega spisa ugotovilo, da je bila Pogodba o začasnem najemu zemljišč sklenjena do 31. 3. 2013, za enako obdobje, do 31. 3. 2013, pa je bilo zavezancu izdano tudi dovoljenje za postavitev velikih reklamnih panojev. Navedeno pomeni, da je inšpekcijski zavezanec imel v času izreka spornega ukrepa reklamne objekte postavljene v nasprotju z določbo 21. člena Odloka o oglaševanju v Mestni občini Celje, kar pomeni, da je bil inšpektorjev ukrep skladen s pooblastilom iz prvega odstavka 50. člena navedenega Odloka.
Tožnica je že dobila pravni nasvet, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč. Glede na to, da so bile odvetniške storitve, za katera je bila odvetnica z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pooblaščena, prosilki že opravljene, je tožena stranka njen predlog za razrešitev odvetnice pravilno zavrnila kot neutemeljen.
zadržanje izvajanja nezakonite odločitve občinskega sveta - pogoj za vložitev tožbe v upravnem sporu - aktivna legitimacija - pravni interes
Aktivno legitimacijo za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi nezakonite odločitve občinskega sveta županu z izrecnim pooblastilom daje zakon, zato mu ni treba posebej izkazovati svojega pravnega interesa za vložitev tožbe, to je, da sporna odločitev posega v kakšno njegovo pravico ali pravno korist v smislu subjektivnega koncepta upravnega spora, kot ga opredeljuje 1. člen ZUS-1. Navedeno pooblastilo je namreč dano županu kot organu lokalne skupnosti, ne pa osebi, ki opravlja funkcijo župana.