izdaja potrdila - potrdilo o plačanih prispevkih za socialno varnost - zdravstvena izkaznica - javna listina
Zdravstvena izkaznica je res javna listina, ki potrjuje, da je določen zavarovanec vključen v zdravstveno zavarovanje, ni pa v tistem času (relevantno obdobje od 1. 6. 1992 do 14. 4. 1994) potrjevala dejstva, da ima imetnik takšne izkaznice plačane prispevke za socialno zavarovanje. Plačani prispevki namreč v tistem obdobju niso bili pogoj za potrditev izkaznice. Glede na dejstvo, da je tožnik vedel oziroma bi se moral zavedati, da bo s pomočjo dokazil o plačanih prispevkih na določenih časovni točki uveljavljal tudi druge socialne pravice (npr. pokojnine), bi jih moral hraniti, da bi si lahko po potrebi zavaroval svoj pravni položaj.
Sodišče ne dvomi v ugotovitev davčnih organov, da dobava blaga tožeči stranki s strani trgovine A. ni bila opravljena in da torej plačila, opravljena po teh računih, niso bila porabljena za namene poslovanja, to je za nabavo materiala. Pač pa v postopku ni bilo kot nesporno ugotovljeno, da je trgovina A. nakazane zneske predala B.B. in da je slednji to potrdil s podpisom na komisijskem listu. Ugotovitve v zvezi s komisijskimi listi in s prejemom denarja torej niso nesporne, kljub temu pa presoje s tem povezanih ugovorov ni najti ne v prvostopenjski in ne v drugostopenjski odločbi. Razlogi v tej zvezi pa so za odločitev bistveni, saj naj bi bilo prav (in samo) iz komisijskega lista razvidno, da je B.B. prejel denar in da je zato (kot fizična oseba) tisti, za katerega se tožeči stranki odmerja in nalaga v plačilo akontacija dohodnine. Obenem gre pri komisijskem listu za listino, ki (edina) izkazuje položaj B.B. kot komitenta in s tem za listino, ki v bistvenem potrjuje tisto, kar je glede načina poslovanja s tožečo stranko povedal A.A. v svoji izjavi, in ki ji tožeča stranka prav tako nasprotuje že ves postopek. Ker torej okoliščine, ki so bistvene za odločitev, niso bile presojene v celoti, oziroma to vsaj iz davčnih odločb ni razvidno, je sodišče tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da (po potrebi dopolnjenem ugotovitvenem postopku) v zadevi ponovno odloči.
davčna izvršba - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - slabo finančno stanje dolžnika
Slabo finančno stanje dolžnika ni ovira za vodenje postopka izvršbe, je pa ovira za izvršitev izpodbijanega sklepa, saj mora banka, ko sklep izvršuje, upoštevati omejitve, ki jih v tej zvezi določa zakon.
sklep o dovolitvi izvršbe - upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo
Tožnik ni izpolnil obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo, zato mu je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo, ker gre za obveznost, ki jo lahko izpolni samo zavezanec. Ker gre za izvršbo s prisilitvijo, se kot prisilno sredstvo uporabi denarna kazen.
ZBPP člen 3, 24, 24/1, 34, 34/2. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZFPPIPP člen 383a.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadevi - zavrženje prošnje - osebni stečaj - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti
Ponovna prošnja za dodelitev BPP v isti obliki in za isto zadevo je bila utemeljeno zavržena.
Glede zavrnilnega dela odločitve o prošnji pa pristojni organ pravilno navaja, da glede na ureditev po posebnem zakonu (ZFPPIPP) ni mogoče dodeliti BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na prvi stopnji, razen če je bil v postopku odpusta obveznosti vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Pri tem se sklicuje na tretji odstavek 383.a člena ZFPPIPP. V konkretnem primeru evidentno ne gre za situacijo, ko bi bil zoper odpust obveznosti vložen ugovor. Prosilki tako ni uspelo izkazati izpolnjevanja vsebinskega pogoja verjetnega izgleda za uspeh v postopku in je bilo zato treba njeno prošnjo v delu, ko prosi za dodelitev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi stopnji v postopku osebnega stečaja, zavrniti.
davčna izvršba - izvršba na dolžnikova denarna sredstva - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev - plačilo dolga s strani banke - zahteva za vračilo sredstev
Odločba z dne 17. 2. 2010 je nov in samostojni izvršilni naslov, zavezanka za plačilo pa banka – tožnica in ne več dolžnik.
Davčna obveznost je bila preplačana za znesek 212.595,21 EUR, ki se po izpodbijani odločbi vrača tožeči stranki. To pa ne velja za znesek 37.193,30 EUR, ki je bil davčnemu dolžniku zarubljen po datumu 25. 3. 2010, ko je bil davek od tožeče stranke na podlagi 170. člena ZDavP-2 že prisilno izterjan po sklepu o davčni izvršbi z dne 29. 1. 2010.
davčna izvršba - izvršilni naslov - klavzula o izvršljivosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - odpis davčnega dolga
Davčna izvršba je bila začeta na podlagi izvršilnega naslova s klavzulo o izvršljivosti, na katero je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan.
V postopku davčne izvršbe dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova. Enako velja za upravni spor, katerega predmet je preverjanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o izvršbi.
Sklepa o odpisu davčnega dolga davčni organ v postopku izdaje izpodbijanega sklepa ni mogel upoštevati, saj je bil izdan kasneje kot izpodbijani sklep. Bo pa omenjeni sklep relevanten za nadaljnji postopek oziroma za ukrepanje davčnega organa po 155. členu ZDavP-2.
odmera davka v posebnih primerih - ocena davčne osnove - izvor premoženja - znižanje verjetne davčne osnove - dokazno breme - gotovina
Davčni organ je v skladu z določili ZDavP-2 (predvsem na podlagi 39. člena) pooblaščen za zbiranje podatkov v zvezi s predmetom inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti, saj mora ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem pravilne in zakonite odločbe. Preverjajo se lahko vsi podatki, ki se nanašajo na obdobje inšpekcijskega nadzora, ne glede na to, od kdaj ti podatki izvirajo.
Dokazovanje z listinami v davčnem postopku ni izključeno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev relevantnih dejstev. Davčni organ je v konkretnem postopku upošteval predlagane dokaze, tudi izjavo priče, predlog za njihovo zaslišanje obrazloženo zavrnil, ter navedel logične in utemeljene razloge.
V konkretnem primeru bi kot zadovoljiv objektivni dokaz, na podlagi katerega bi bilo moč verjeti darilni pogodbi med očetom in tožnikom, torej da je tožnik prejel celoten znesek prodanih očetovih nepremičnin, šteti ali davčno napoved darila davčnemu organu, ki je tožnik ni vložil takrat, ko naj bi darilo prejel, ali kakšen drug dokaz, ki bi bil v povezavi z vsemi ugotovljenimi okoliščinami verodostojen.
ukrep inšpektorja za delo - izredni inšpekcijski pregled - razporejanje delavcev - posredovanje delovne sile
Po vsebini pogodbe je šlo za namen posredovanja delovne sile v smislu 163. člena ZUTD. Po navedeni določbi je opravljanje dejavnosti zagotavljana dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena ZUTD vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Iz ugotovljenega dejanskega stanja nedvomno izhaja, da so napoteni delavci, ki so bili na gradbiščih C. d.d., opravljali dela po navodilih in pod nadzorom uporabnika-naročnika oziroma njihovih gradbenih delovodij. Izkazano je tudi, da uporabljajo izključno sredstva za opravljanje dela, ki so v lasti naročnika. Ta ugotovitev je podkrepljena z dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih.
DDV - dodatna odmera DDV - pogodba o finančnem lizingu - nakup tovornega vozila - subjektivni element - nedobrovernost tožnika - skrbnost dobrega gospodarja
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje slovenska zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV oz. da davčnemu zavezancu ni mogoče očitati, da je vedel oz. mogel vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa oz. drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.
trošarina - stroški postopka - nastanek stroškov - povzročitev stroškov postopka po svoji krivdi
Trošarina za tobačne izdelke, za katere je tožnik potrdil prejem, ni pa jih evidentiral v svojih evidencah, je znašala 16.109.600,00 EUR. Navedena trošarina tožniku ni bila obračunana, saj je bilo tekom nadaljnjega postopka ugotovljeno, da je tožnik dejansko prejel zgolj količine, navedene v svojih evidencah. Zato je bil postopek naknadnega obračuna trošarinskega dolga s sklepom z dne 4. 3. 2013 tudi ustavljen. Sodišče se strinja z zaključkom obeh organov, da je krivda za omenjene zapisniške ugotovitve in nato v zvezi s tem dane pripombe na zapisnik ter posledično nastale stroške za tožnikovo pravno zastopanje na strani tožnika. Zaradi napak v sistemu EMCS, ki so bile na strani tožnika, je bilo tudi poročilo iz tega sistema, ki je služilo kot podlaga za zapisniške ugotovitve, nepravilno.
Davčni zavezanec mora popravek odbitka vstopnega DDV opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek. Kot primer se primeroma navaja odpovedi nakupov in znižanja cen, kar pomeni, da se v pojem spremenjenih okoliščin uvrstijo tudi druge situacije, kamor po presoji sodišča sodi tudi pravnomočno potrjena prisilna poravnava.
dostop do informacij javnega značaja - začasna odredba
Zavezanec za posredovanje podatkov, ex lege ni dolžan posredovati zahtevanih dokumentov dokler ni o tožbi pravnomočno odločeno in sodišče v takih primerih šteje, da ni izkazana nevarnost, da bi tožniku kot prizadeti stranki zaradi izpodbijane odločbe grozila težko popravljiva škoda v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru, ko tožbe sicer ni vložil organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, temveč tožeča stranka, je sodišče ob upoštevanju načela enakega varstva pravic in enakosti pred zakonom ugodilo zahtevi tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.
S pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi se lahko uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na izvršbo, ne more pa se z njo izpodbijati izvršilni naslov, v obravnavanem primeru obračun DDV-O. Takšnih ugovorov zato tudi ni mogoče z uspehom uveljavljati v upravnem sporu, katerega predmet je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi.
EZ člen 101, 101/1, 101/1-1. Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi člen 3, 33, 93/2.
inšpekcijski postopek - ukrep energetskega inšpektorja - interni servis za točenje goriv - član kmetijske zadruge
Pravilna je razlaga prvostopenjskega organa, da določba drugega odstavka 93. člena Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi vsebuje dva pogoja, ki morata biti izpolnjena kumulativno za točenje goriv na internem servisu. Prvi pogoj je, da gre za vozilo lastnika bencinskega servisa, in drugi pogoj, da lastnik bencinskega servisa to vozilo uporablja za opravljanje svoje registrirane dejavnosti. Ni mogoče slediti tožniku, da njena organiziranost, gre za zadrugo, ustanovljeno na podlagi določb ZZad, terja drugačno razlago predpisa. To pomeni, da na internem bencinskem servisu tožnik lahko toči gorivo v lastna vozila za opravljanje lastne registrirane dejavnosti. Drugačna razlaga bi namen možnosti za ustanovitev internega servisa, katerega ustanovitev je vezana na določene tehnične in varnostne določbe, približala javni uporabi, ki zahteva strožjo zagotovitev tehnične opremljenosti takih postaj za oskrbo z gorivi.
prispevki za socialno varnost - izbris družbe iz sodnega registra - neizplačane plače
Dejanske okoliščine, pomembne za odločitev, med strankama niso sporne. Tako ni spora o tem, da so se v časovnih obdobjih, na katere se nanaša vloga tožeče stranke, prispevki obračunavali in plačevali z ozirom na izplačane plače v ustrezni višini. Prav tako ni spora o tem, da družba A. d.o.o. ne obstaja več ter da je bila izbrisana iz sodnega registra. To pa, ob upoštevanju določb ZPSV in ZDavP-2, po katerih se prispevki lahko obračunajo le od dejansko izplačanih plač, pomeni, da obveznost družbe iz naslova premalo obračunanih in plačanih prispevkov ni nastala in da s tem tudi ni nastala obveznost tožnice iz naslova jamstva za obveznosti družbe, ki je prenehala po skrajšanem postopku, in ki bi se ji sicer lahko naložila z odločbo. Ker je družba prenehala, pa tudi ni več mogoče izplačilo plač oziroma razlike v plačah (do višine predpisanih zavarovalnih osnov) za nazaj in s tem tudi ne obračun in plačilo prispevkov.
DDV - dodatna odmera DDV - subjektivni element - goljufivi namen - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na predpisane pogoje. Ta pravica se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Prvostopenjski organ je v postopku ugotovil, da zaračunanih storitev ni mogla opraviti družba, ki je izdala račune, saj le-ta za to ni imela pogojev. Tožniku pa očita, da je vedel oziroma mogel vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo. Zaključek prvostopenjskega organa o tožnikovem vedenju, da sodeluje pri goljufiji, nima zadostne podlage v ugotovljenih okoliščinah, na katere se sklicuje davčni organ.
izbris upravnika iz registra upravnikov stavb - vpis v register - deklaratoren vpis - publicitetni učinek
Pri vpisu v register gre za dekleratoren vpis, ki ima zgolj publicitetni učinek, zato je obseg presoje upravnega organa kot upravljavca registra pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra omejen na (formalno) presojo vprašanj: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu predložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določata SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb; ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. Veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju pa ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa v register. Drugačna razlaga namena registra in učinkov vpisa v ta register ter drugačna razlaga obsega presoje pravnih dejstev pri vpisu oziroma izbrisu iz registra bi po mnenju sodišča nasprotovala osnovni ureditvi razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, ki jo vzpostavljata SZ-1 in SPZ.
Ni mogoče šteti, da je pravni interes stranke z interesom za obravnavo njegovega predloga za obnovo postopka odpadel zaradi pravnomočno zavrnjenega tožbenega zahtevka stranke z interesom na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in ugotovitve lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah zaradi priposestvovanja v zadevi P 2906/2008. Ugoditev predlogu za obnovo postopka ne pomeni avtomatično drugačne vsebinske odločitve, kot je bila sprejeta v prvotnem postopku. Na podlagi odločbe, izdane v denacionalizacijskem postopku, pa se tudi ne more vpisati lastninska pravica fizične osebe, ki ni upravičenec v denacionalizacijskem postopku, kar stranka z interesom nedvomno ni. vpis stranke z interesom na obravnavanih nepremičninah ne predstavlja tako drugačnih okoliščin, ki bi narekovale nasprotno odločitev, kot jo je sprejel prvostopni organ v izpodbijanem sklepu.
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Z ugovorom je dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi. V konkretnem primeru naj bi dolg tožnice oziroma terjatev davčnega dolžnika na podlagi računov prenehala s kompenzacijo. Vendar tega tožnica v davčnem postopku, kljub večkratnim pozivom k predložitvi dokazov, ni izkazala, saj ni navedla in izkazala niti terjatve do davčnega dolžnika, ki bi lahko bila predmet kompenzacije. Sodišče se strinja, da knjigovodske kartice terjatve ne dokazujejo, če terjatev ni hkrati izkazana z verodostojno knjigovodsko listino, ki je podlaga za knjiženje. Tožnica v upravnem sporu prvič, pa še to povsem nekonkretizirano, navaja pogodbena razmerja, iz katerih naj bi izhajale njene terjatve do davčnega dolžnika. Gre za dejstva, ki jih brez opravičenega razloga v davčnem postopku ni navedla in jih zato sodišče skladno z 52. členom ZUS-1 pri odločanju ni upoštevalo.
Dolžnikov dolžnik lahko v ugovoru zoper sklep o davčni izvršbi uveljavlja le ugovore iz drugega odstavka 174. člena ZDavP-2, ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na izvršbo in jih lahko uveljavlja davčni dolžnik v pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi. Z ugovorom zastaranja zato tožnica ne more biti uspešna.