ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 67. OZ člen 217.
predhodna odredba – menica – predložitev menice v izvirniku
Upoštevaje, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo izrecno oporekala verodostojnosti listine/menice kot podlage za izdajo sklepa o izvršbi, bi morala tožeča stranka izvirnik menice, v izkaz njene verodostojnosti, predložiti najkasneje v postopku zavarovanja pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0070000
ZAP člen 129. ZASP člen 170, 193, 193/2.
pravice proizvajalcev fonogramov – začasna odredba – sprememba zakonodaje
Zakon o avtorski pravici, ki je veljal v času sklenitve pogodb med upnikom in obema ansambloma, pravic proizvajalcev fonogramov ni urejal. Te pravice pa gredo skladno z določilom 2. odstavka 193. člena ZASP le tistim proizvajalcem fonogramov, posnetih v času veljavnosti ZAP, glede katerih ob uveljavitvi ZASP še ni preteklo 20 let, odkar so bili prvič posneti. Ker je ZASP stopil v veljavo 29. aprila 1995, to pomeni, kot pravilno opozarja drugi pritožnik, da fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 04. 1975, niso predmet varstva po ZASP.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058508
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 11, 11/1, 256, 256/2. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 7. ZM člen 15, 15/2, 16.
menični spor – oprostitev plačila varščine v postopku izdaje predhodne odredbe – prepoved zlorabe pravic – stvarna pristojnost – predhodna odredba – presoja veljavnosti menice v postopku izdaje predhodne odredbe
Ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice je treba obravnavati že v postopku izdaje predhodne odredbe in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.
Tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka je treba upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.
OZ člen 55, 58, 642, 642/2, 649, 649/2, 650. ZPP člen 215, 243.
gradbena pogodba – obličnost – dogovor o ceni – poznejša dela – izvedensko mnenje – dokazno breme
Dogovor o ceni bi morala s predložitvijo pisne gradbene pogodbe dokazati tožeča stranka. Ker obstoja te pogodbe ni niti zatrjevala, izvedeni dokazi pa puščajo dvom v točnost njenih trditev, bi sodišče prve stopnje moralo kot izhodiščno ceno upoštevati ceno, ki jo je zatrjevala tožena stranka.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist ali s hišnim zaporom – obsojenčevo zdravstveno stanje
Kot je znano sta delo v splošno korist in hišni zapor dve različni nadomestitvi kazni zapora. Z vidika posameznikove prostosti je prva odprtega značaja, s tem da predpostavlja njegovo udejstvovanje, ki ga pri drugi, ki je še vedno zaprtega značaja, ni.
Neizbrani kandidat lahko v individualnem delovnem sporu zahteva plačilo odškodnine zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati razveljavitve razpisa ali objave novega razpisa. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom ni dopustna in se zavrže.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
začasna nezmožnost za delo - načelo dispozitivnosti
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zahteval, da se ugotovi začasna nezmožnost za delo zaradi poškodbe izven dela le do 11. 1. 2011, sodišče prve stopnje ni moglo odločati o tem, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 11. 1. 2011, vse do 4. 5. 2011.
invalid III. kategorije - pravica do dela s krajšim delovnim časom - omejitve pri delu - dokazovanje - sodni izvedenec
Tožnikova delovna zmožnost je okrnjena do te mere, da je utemeljen 4 urni delavnik z omejitvami. Popoškodbena stresna motnja pri tožniku je zelo izrazita, ta stresna motnja pa se navezuje na kronični bolečinski sindrom in operacije, ki jih je tožnik imel. Kronične bolečine pri njem povzročajo stalno neskoncentriranost in glede na velike obremenitve, ki jih ima tožnik pri delu s strankami, to povzroča še dodatne probleme, posebej s psihološkega vidika, da ne more opravljati svojega dela tako, kot se od njega pričakuje.
Širjenje solidarne odgovornosti delodajalca prenosnika tudi na primere, ko delavcu preneha delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi v posledici stečajnega postopka nad delodajalcem prevzemnikom (ali na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov) ni sprejemljivo, saj za to ni podana pravna podlaga niti v 73. členu ZDR niti v Direktivi sveta 2001/23/ES o približevanju zakonodaje članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov.
ZPIZ člen 43, 43/1, 44, 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
Ker je tožnica vložila tožbo o zadevi, ki je že bila predmet socialnega spora, in ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno tožbo v okviru predhodnega preizkusa tožbe zavrglo.
ZPIZ člen 185, 185/3, 270. ZUP člen 129, 124/1, 129/1-4.
pokojninska osnova - ponovna odmera - plače, izplačane v obliki vrednostnih papirjev - zavrženje zahteve
Tožena stranka v osnovo za odmero pokojnine ni vštela zneskov, ki jih je tožnica prejela kot del plače v obliki vrednostnih papirjev in ki so bili namenjeni notranjemu odkupu podjetja v postopkih lastninskega preoblikovanja. Tožnica se zoper odločbo ni pritožila, temveč je kasneje pri toženi stranki vložila zahtevo za ponovno odmero pokojnine. To zahtevo je tožena stranka ob sklicevanju na 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla, saj je bilo o zadevi dokončno in pravnomočno odločeno, medtem ko ZPIZ-1 ponovne odmere ne ureja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo še dodatne omejitve tožnika v okviru iste, III. kategorije invalidnosti, torej da je pri tožniku prišlo do spremembe invalidnosti. V ostalem je tožbeni zahtevek tožnika (da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do delne invalidske pokojnine) zavrnilo. Tožnik je tako le delno uspel v postopku, njegov uspeh pa znaša 75 %, kar je treba upoštevati pri odločitvi o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.