domneva umika tožbe – izostanek tožeče stranke s poznejšega naroka za glavno obravnavo - pravico do sodnega varstva
V primeru, ko tožeča stranka ne pristopi na kakšen poznejši narok za glavno obravnavo, velja domneva umika, če njenih učinkov ne prepreči izjava tožene stranke o nestrinjanju z umikom. Nadaljevanje postopka je torej v takšnem primeru odvisno od volje tožene stranke.
Besedna zveza „nagrada za narok“ po tarifni številki 3102 pomeni, da priznanje stroškov po navedeni tarifni številki vključuje priznanje stroškov za vse opravljene naroke, kar pomeni, da se nagrada za narok v eni pravdni zadevi prizna zgolj enkrat in ne za vsak narok posebej.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0069008
ZIZ člen 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 5, 86, 86/1, 87, 87/2, 134, 134/1. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2.
posledice začetka stečajnega postopka – ločitvena pravica – ustavitev izvršbe – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – zastavna pravica – načelo začetka učinkovanja vpisov
Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.
res iudicata – odločanje o pravnomočno razrešenem razmerju – pripoznava tožbenih zahtevkov - prekoračitev meje procesno veljavnih tožbenih zahtevkov – nedopustno odločanje o spremenjenih tožbenih zahtevkih – ugovor zastaranja – odškodnina – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je z odločanjem o zvišanih tožbenih zahtevkih, ki so jih tožnice uveljavljale iz identičnega škodnega dogodka (in brez trditev o potencialno novo nastali prepovedani škodi), vodilo postopek in odločalo o pravnem razmerju, ki je bilo že razrešeno s pravnomočno sodno odločbo. Navedeno pomeni, da je sodišče kršilo pravilo „res iudicata“ (prvi odstavek 274. v zvezi s 319. členom ZPP), s čimer je bila storjena absolutna bistvena kršitev določb ZPP,
pogoji za določitev sodnih penalov – začasna odredba kot podlaga za določitev sodnih penalov – pravna narava sklepa o začasni odredbi – začet izvršilni postopek
1. Sklep o začasni odredbi je izvršilni naslov. Kot tak bi torej po tem kriteriju lahko bil podlaga za naložitev sodnih penalov. Ker pa ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku tudi učinek sklepa o izvršbi, se v obravnavani zadevi zastavlja vprašanje vpliva te njegove zakonske lastnosti v primeru, ko upnik na njegovi podlagi predlaga tudi naložitev sodnih penalov.
2. Tretji odstavek 212. člena ZIZ namreč določa, da lahko upnik zahteva plačilo sodnih penalov vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka 212. člena ZIZ (v obravnavani zadevi je to začasna odredba). Ker je ta predlog (za izvršitev začasne odredbe kot izvršilnega naslova) glede na obrazloženo že po naravi stvari sestavni del samega predloga za izdajo začasne odredbe (v obravnavanem primeru se tako predlaga izrek denarne kazni kot to določa 226. člen ZIZ), po mnenju pritožbenega sodišča upnik nima več pravice predlagati naložitve sodnih penalov dolžniku.
Stroški postopka VL 147105/2009 ne morejo biti poplačani iz kupnine za nepremičnino, saj niso bili potrebni za postopek izvršbe na nepremičnino.
Stališče sodišča prve stopnje, da se prednostno ne poplačajo niti izvršilni stroški, povezani s postopkom prodaje dolžnikove nepremičnine, ni pravilno. Po ZIZ se prednostno poplačajo stroški izvršilnega postopka vseh upnikov neodvisno od tega, ali se zaradi njihovega poplačila vodi (ta) izvršilni postopek (načelo realne prioritete). Ni pomembno, ali je s sklepom o izvršbi dovoljena tudi izterjava vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov (in ne le stroškov predloga za izvršbo, odmerjenih s sklepom o izvršbi), saj zakon ne zahteva, da bi upnik za prednostno poplačilo izvršilnih stroškov v postopku izvršbe na nepremičnino moral že pridobiti poplačilno pravico. Edini pogoj je pravočasna prijava stroškov, to je do konca razdelitvenega naroka, stroški pa se poplačajo tudi, če sklep, s katerim so priznani, še ni pravnomočen.
odlog izvršbe – odlog izvršbe na predlog upnika – nepremičninska izvršba – pristop k izvršbi
Odločilno je, kakšen vpliv imajo procesna dejanja upnikov, če gre za izvršbo za poplačilo terjatev več upnikov, ko vsak naslednji upnik pristopi k že začeti izvršbi. Po mnenju pritožbenega sodišča imajo upniki v pristopnih zadevah v razmerju do upnika iz vodilne zadeve v dispozitivnih ravnanjih položaj navadnih sosopornikov. Upoštevati je treba tudi, v kateri fazi postopka je predlagan odlog izvršbe. Posamezen upnik lahko predlaga le odlog plačila svoje terjatve, ne more pa preprečiti prodaje nepremičnine. Če gre za procesna dejanja, ki nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine, se mora s predlogom za odlog izvršbe upnika iz vodilne zadeve strinjati vsak posamezen upnik iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
pogoji za dovolitev vpisa po stanju v zemljiški knjigi – učinkovanje sodne odločbe proti zemljiškoknjižnemu lastniku
V zemljiški knjigi sta kot lastnika vpisana Ma. in M.B., torej ne toženca po sodbi na podlagi pripoznave, na podlagi katere se predlaga vpis (Mi. in V.B.). Ker torej po stanju zemljiške knjige vpis ni dovoljen, saj sodna odločba ne učinkuje proti zemljiškoknjižnima lastnikoma, predlagateljica pa tudi ni priložila listin, ki bi bile podlaga za vknjižbo pravice v korist tožencev, predlog ni bil utemeljen. Toženca po sodbi na podlagi pripoznave razpolagalne moči za prenos knjižne pravice nimata.
ZDR člen 32, 82, 82/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - huda malomarnost - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil za delo strokovno usposobljen, neposredno pred obema kršitvama pri prodaji rabljenih vozil je bil s strani tožene stranke izrecno seznanjen z navodili glede prodaje, udeležen je bil tudi na sestankih in izobraževanjih v zvezi z navedenim, pa je kljub temu neposredno po tem dolžna ravnanja opustil, pri čemer niti ni navajal, da ni vedel, da bi zatrjevana dejanja moral opraviti. Njegovo ravnanje (prevzem vozila v komisijsko prodajo, ne da bi stranka podpisala komisijsko pogodbo oz. ne da bi se podpis overil, zaradi česar je bil onemogočen prenos lastništva na kupca) pomeni hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero je delodajalec lahko izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/2, 153/3.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - delo na višini - krivdna odgovornost - varno delo - soprispevek oškodovanca - vmesna sodba
Ob objektivni odgovornosti tožene stranke (do nesreče pri delu je prišlo ob opravljanju nevarnega dela, to je dela na višini) je podana tudi njena krivdna odgovornost, ker tožnika pri delu ni ustrezno nadzirala in ker mu ni dala ustreznih navodil, pa tudi ker ni sprejela varnostnih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da tožnik ne bi hodil nepazljivo po površini, ki je narejena iz lomljivih materialov, in da ne bi padel na tla.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Če delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, rok za sodno varstvo ne teče od prejema obvestila, da mu delodajalec pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne bo podaljšal, ampak od izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena (torej od prenehanja delovnega razmerja).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 204, 204/3. ZOFVI člen 107.a, 107.a/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vzgoja in izobraževanje - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Za presojo pravočasnosti (in dopustnosti) tožbe zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana zaradi pravnomočne obsodbe po 4. odst. 107.a čl. ZOFVI, je bistveno le, kdaj je bila odpoved tožniku vročena in ne kdaj se je tožnik z domnevno kršitvijo pravice seznanil.
vzgoja in izobraževanje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Četudi tožena stranka ne bi objavila prostih delovnih mest, pa bi kljub temu s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ta pogodba o zaposlitvi ni nezakonita, saj se skladno 6. odstavkom 109. člena ZOFVI s kandidatom, ki ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, delovno razmerje lahko sklene le za določen čas enega leta. Tako tožnici (ki nima ustrezne izobrazbe za delovno mesto, na katerem dela) delovno razmerje sklenjeno za določen čas ni moglo preiti v delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.
odškodnina za neizkoriščene prosti dni - vojak - zastaranje
Za začetek teka zastaralnega roka je pri terjatvi iz naslova odškodnine za neizkoriščene dni tedenskega počitka odločilen dan vrnitve tožnikov z misije, na kateri bi proste dni lahko koristila. Pri tem je treba upoštevati, da sta glede na specifično ureditev tedenskega počitka in delovnega časa pripadnikov slovenske vojske tožnika šele tedaj (ne pa vsak teden oz. vsaj v dveh tednih) lahko uveljavila pravico do plačila odškodnine za neizrabljene dneve tedenskega počitka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - prenehanje delodajalca - redna likvidacija - doječa mati - posebno varstvo pred odpovedjo - soglasje inšpektorja
Tožnica kot doječa mati uživa posebno varstvo pred odpovedjo. Tako ji zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca lahko preneha delovno razmerje le po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Tožena stranka je za izdajo soglasja zaprosila, inšpektor ji je ugodil in podal soglasje, vendar pa je bila odločba inšpektorja z odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve odpravljena in vrnjena v dopolnitev postopka in ponovno odločanje. Nato inšpektor (še) ni dopolnil postopka in izdal nove odločbe. Kljub temu, da je bila odločba, s katero je tožena stranka pridobila soglasje za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, odpravljena šele po izdaji odpovedi tožnici, je taka odpoved nezakonita,
odškodninska odgovornost delodajalca - razlika v plači - odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Tožnik je bil v času, ko je pri toženi stranki opravljal delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto komercialist I, upravičen do prejemanja razlike v plači do plače po prejšnji pogodbi o zaposlitvi, ki je bila nezakonito odpovedana. Po tem, ko je novo pogodbo o zaposlitvi odpovedal sam, tožena stranka ni več dolžna plačevati razlike v plači kot odškodnine zaradi nezakonite prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je bila vzročna zveza pretrgana (s tožnikovo odpovedjo nove pogodbe o zaposlitvi).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ukinitev delovnega mesta - splošni akt delodajalca - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev
Ukinitev delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
vzgoja in izobraževanje - ravnatelj - razrešitev - prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi
Tožena stranka pred razrešitvijo tožnice z mesta ravnatelja ni zaprosila za mnenje, ampak je na Ministrstvo za šolstvo in šport posredovala že sprejeti sklep o razrešitvi tožnice. S tem je ravnala v nasprotju z 59. členom ZOFVI, tako da je sklep o razrešitvi tožnice z mesta ravnatelja nezakonit in se razveljavi.
Prenehanje zaradi razrešitve (s funkcije ravnatelja) ni zakonit način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - predhodni postopek pri delodajalcu - pravni pouk - napačen pravni pouk
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožniku, ni vsebovala pravilnega pravnega pouka o pravici do pritožbe v osmih dneh od vročitve sklepa o odpovedi, ampak napačen pravni pouk o direktnem sodnem varstvu v 30 dneh od vročitve odpovedi. Ker napačni pravni pouk delavcu ne sme biti v škodo, je treba šteti, da je bila pritožba na komisijo za pritožbe vložena pravočasno, v kolikor je bila vložena v osmih dneh od dneva, ko je tožnik izvedel za napačen pravni pouk oz. ko je bil seznanjen, da je treba v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi najprej uveljavljati varstvo pri delodajalcu, kar je procesna predpostavka za sodno varstvo.