izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik se je s tem, ko je brez odobritve koristil letni dopust, izkazal za nezanesljivega delavca. Iz tega razloga je pravilna ugotovitev, da je bil za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR in sicer, da ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro
Tožbeni zahtevek za razveljavitev obvestila tožene stranke o napotitvi na začasno čakanje na delo in za plačilo razlike med nadomestilom plače, ki ga je tožnik prejemal v spornem obdobju, in med plačo, ki bi jo prejemal, če bi dela, je utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da tožnik zaradi zdravstvenih omejitev ne bi mogel opravljati katere od nalog na delovnem mestu, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, oz. na delovnem mestu, na katerem je delal, torej ni dokazala, da bi bil kriterij za napotitev na začasno čakanje na delo v tožnikovem primeru izpolnjen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 150, 153, 179. ZPP člen 154, 154/1, 155.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - razbremenitev odgovornosti - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izgubljeni dobiček - stroški postopka - načelo uspeha
Skrita napaka v zavornem sistemu vozila, zaradi katere se je vozilo med pranjem premaknilo in stisnilo tožnikovo roko ob drugo vozilo, ni zunanji vzrok niti ne predstavlja ravnanja tretjega, ki bi razbremenilo objektivno odgovornega imetnika vozila - delodajalca tožnika, ki v celoti odgovarja za škodo, ki jo je tožnik utrpel.
ZDR člen 4, 15, 15/3, 16, 204, 2047/1, 204/2, 204/3.
obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - predhodni postopek pri delodajalcu
Rok za sodno varstvo ni začel teči, ko je tožnica prejela odpoved pogodbe o poslovnem sodelovanju, ker je bila dolžna tudi po odpovedi še 2 meseca opravljati delo za toženo stranko. V tem času je nanjo naslovila zahtevo za odpravo kršitev, s katero je med drugim zahtevala, da ji tožena stranka izroči pogodbo o zaposlitvi, ker ima njuno razmerje vse elemente delovnega razmerja. Šele po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka za odpravo kršitve, je začel teči rok za sodno varstvo.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2. ZPP člen 279.b.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - vzročni postopek
Sodišče prve stopnje je v vzorčni zadevi ugotovilo, da so delavci tožene stranke (eden izmed teh delavcev je tožnik v konkretni zadevi) podali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi toženi stranki po predhodnem pisnem opominu delodajalca na izpolnitev obveznosti in po pisnem obvestilu inšpektorja za delo. Ob ugotovitvi, da so takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zakonite, je sodišče prve stopnje zahtevku na plačilo odpravnine in odškodnine ugodilo. Ker v zvezi s tožnikom ni bistvenih posebnosti, ki bi predstavljale razlog za drugačno odločitev od tiste, ki je bila sprejeta v vzorčni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo zakonito, ko je v celoti upoštevalo odločitev v vzorčni zadevi in sprejelo enako odločitev.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 149, 150, 179, 182. ZVZD člen 5, 6. ZFPPIPP člen 60.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda - zakonske zamudne obresti - stečaj delodajalca - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
V konkretnem primeru tožnikovo delo, ko je nanašal zaključni sloj na steno, pri čemer je stal na kovinskem gradbenem odru na višini 2 metrov in se z glavo skoraj dotikal stropa ter se pri tem pomikal levo in desno po pohodni površini odra, predstavlja nevarno delo. Za obstoj odgovornosti tožene stranke za škodo, ki jo je tožnik pri tem delu utrpel, tako zadošča že ugotovitev, da je škoda posledica opravljanja nevarnega dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka je postopek odpovedi izvedla v skladu z zakonom, utemeljen poslovni razlog za odpoved (reorganizacija, ukinitev delovnega mesta) je dokazala. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki vsebuje navedbo razloga za odpoved in obrazložitev, ki je bila podana pravočasno in pred katero je tožena stranka preverila možnosti, da bi tožnico zaposlila pod spremenjenimi pogoji, je zakonita.
Izbirna pristojnost je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti. Skladno s tem je tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani (splošno krajevno pristojnem sodišču za toženo stranko) ali pri sodišču, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, ali pa pri Delovnem sodišču v Mariboru, Oddelek na Ptuju, na območju katerega se je delo opravljalo.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Četudi je vabilo na zagovor za direktorja tožene stranke podpisala druga oseba (direktor povezane družbe), ki ni bila pooblaščena za opravo zagovora ali za podajo odpovedi, to ne vpliva na zakonitost postopka pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožniku zaradi takšnega vabila na zagovor pravica do obrambe ni bila z ničemer kršena, tožnik se je na vabilo tudi odzval in zagovor podal.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izraba letnega dopusta - izobraževanje - nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - sodno varstvo
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je kršil pogodbene oziroma druge obveznosti s tem, ko je samovoljno izrabil letni dopust in izostal z izobraževanja, na katerega ga je napotila. Pri tem ni bistveno, da je tožnik za termin, ko je potekalo izobraževanje, prijavil izrabo letnega dopusta, kar je bilo najprej pogojno odobreno, nato pa preklicano (zaradi izobraževanja).
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, da bo zaradi ravnanj dolžnika izpolnitev terjatve otežena oz. onemogočena, če se ugotovi, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. V konkretnem primeru že višina vtoževane terjatve sama po sebi kaže na to, da je ta pogoj verjetno izpolnjen, saj ni verjetno, da bi dolžnik z morebitno blokado sredstev na računu do višine nekaj več kot 6.000,00 EUR lahko pretrpel večjo škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - utemeljen razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - zmožnost za delo - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Tožnik je kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker je z dela, kljub temu da je bil zmožen za delo, izostal neupravičeno. Glede na to, da tudi prejšnja pisna opozorila zaradi kršitev delovnih obveznosti niso dosegla namena (tožnik je enkrat samovoljno zapustil delovno mesto, enkrat pa v času bolniškega staleža ni upošteval navodil zdravnika in pravil bolniškega staleža), je je bil razlog, zaradi katerega mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga utemeljen, prav tako pa je bilo onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 135. ZPP člen 253, 253/1, 286.a.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - dokazovanje - prekluzija - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca - bistvena kršitev določb postopka
Tožeča stranka je v roku, določenem v pozivu sodišča prve stopnje, podala svoja stališča in pripombe na izvedensko mnenje. Četudi je izrecni predlog za (dodatno) zaslišanje sodnega izvedenca podala šele na naroku za glavno obravnavo, s tem predlogom ni bila prekludirana.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - dokazno breme - prenehanje delovnega razmerja - ustna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ker tožnik ni dokazal, da so bili v njegovem razmerju do tožene stranke podani elementi delovnega razmerja. Posledično je utemeljeno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ki med strankama niti ni bila sklenjena) in za plačilo domnevno neizplačanih denarnih obveznosti.
Prvi odstavek 118. člena ZDR sicer res določa, da v primeru sodne razveze pogodbe o zaposlitvi sodišče delavcu prizna tudi ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Vendar takšna določba ne pomeni, da lahko sodišče odškodnino dosodi samo v mnogokratniku povprečja delavčevih plač v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč da mora sodišče upoštevati omejitev višine te odškodnine, ki ne sme presegati 18 mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - posebno varstvo pred odpovedjo - invalidnost - dolžnost obveščanja
Tožena stranka pri podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bila dolžna upoštevati, da je tožnica deležna posebne zaščite pred odpovedjo po podjetniški kolektivni pogodbi (ker je vložila predlog za oceno invalidnosti), ker je tožnica, kljub temu da je prejela predhodno obvestilo o nameravani odpovedi, o postopku za oceno invalidnosti sploh ni obvestila.
Tožniku je bil z dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke priznan dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad 5 let. Ker tožena stranka pri izplačilu tega dodatka ni upoštevala, da je tožnik služboval na vojaški dolžnosti že v JLA, lahko tožnik premalo izplačani dodatek za stalnost uveljavlja kot čisto denarno terjatev neposredno pred delovnim sodiščem.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - stroški zdravljenja - izguba na zaslužku
Za nesrečo pri delu, pri kateri se je tožnik poškodoval, ker je padel v jamo, je v celoti odškodninsko odgovorna tožena stranka, saj ni poskrbela za varno delo - jame, v katero je tožnik padel, ni ustrezno zavarovala. Tožnikova soodgovornost za nesrečo pri delu ni podana, četudi je imel na voljo druge, daljše poti, po katerih ne bi prišel v bližino jame.
ZDR člen 83, 83/2, 83/3, 110, 110/2, 111, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - zagovor - vabilo na zagovor - seznanitev z razlogom - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker je tako od vabila na zagovor oziroma od pisne obdolžitve kot od podaje pisnih pojasnil in zagovora tožnice, od katerega dalje je bila tožena stranka nedvomno seznanjena z morebitnimi razlogi za izredno odpoved, preteklo več kot 30 dni, preden je bila izredna odpoved podana, je bil zamujen subjektivni rok za podajo odpovedi. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato nezakonita,
ZDR člen 82, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. OZ člen 376, 376, 382.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - reparacija - zakonske zamudne obresti
Trenutek, ko delodajalec delavcu poda obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni odločilen za presojo, ali je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana pravočasno. V zvezi s tem je treba v vsakem primeru posebej presoditi, kdaj je dejansko prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi oziroma kdaj je prišlo do poslovne odločitve, katere posledica je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.