presoja preživnine – potrebe otroka – zmožnosti zavezanca – stroški oddiha – začasna odredba – stvarna nepristojnost sodišča prve stopnje za odločanje o pritožbi zoper začasno odredbo
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč je potrebna ocena potreb mld. upravičenk in vseh potrebnih stroškov preživljanja.
Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti se namreč upoštevajo vsi redni dohodki staršev, torej tudi toženčeva dodatna plača.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - KORPORACIJSKO PRAVO
VSK0005035
ZIZ člen 15, 270, 270/4, 272, 272/1, 272/2, 272-2, 272/3. ZGD člen 394.
začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - korporacijska upravičenja
V obravnavanem primeru ne gre zgolj za vprašanje izgube premoženjskopravnih korporacijskih upravičenj obeh upnikov zaradi ravnanja dolžnika, ampak lahko pomeni tudi spremembo položaja upnikov v družbi in izgubo vpliva (iz večinskega delničarja v manjšinskega, brez odločujočega vpliva), kar pa po mnenju pritožbenega sodišča lahko pomeni težko nadomestljivo škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0069986
ZM člen 2. ZIZ člen 41, 41/2.
lastna trasirana menica – načelo menične formalnosti – podpis transanta – menični ugovori v postopku za izdajo predhodne odredbe
Ker je bil predlog za dovolitev izvršbe v izvršilnem postopku vložen v elektronski obliki, sodišče ob izdaji sklepa o izvršbi z listino ni razpolagalo in je posledično ni preizkušalo. V predlogu za izdajo sklepa o izvršbi je bila listina namreč zgolj določno označena. Navedeno daje sodišču prve stopnje v postopku za izdajo predhodne odredbe pooblastilo, da ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe presoja tudi, ali iz listine, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, izhaja menična zaveza dolžnika.
Trasant se mora lastnoročno podpisati s svojim imenom in priimkom, podpis mora biti na licu menice in praviloma spodaj desno, pod meničnim besedilom. Podpis trasanta je lahko tudi na sredini menice, vendar vedno pod meničnim besedilom.
ZDR člen 31, 32, 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - zagovor - čas za pripravo obrambe
Opustitev izdaje računa za naročeno in opravljeno storitev predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in lahko predstavlja razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Dejstvo, da je imel tožnik za pripravo na zagovor le dva delovna dneva, glede na to, da se je zagovora udeležil in podal zagovor (na katerem ni navajal, da je imel premalo časa za pripravo obrambe), ne predstavlja kršitve v postopku redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, zaradi katere bi bila odpoved nezakonita.
Ravnanje tožnika, ki se je v času bolniškega staleža udeležil obravnave pred delovnim sodiščem (v sporu, v katerem se je presojala zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožnik ni kršil navodil osebnega zdravnika ali specialista. V bolniškem staležu je bil zaradi psihičnih težav, zaradi narave teh težav pa ni bila priporočljiva popolna izolacija, ampak je bilo pomembno, da se je tožnik aktivno vključeval v življenje.
V okviru splošnih pravil o izpolnitvi, 1. odst. 271. čl. OZ določa, da lahko obveznost izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Pri tem preide upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami na tretjega: na podlagi zakona, če je tretji izpolnil zato, ker je imel pri tem kakšen pravni interes (275. čl. OZ: subrogacija po zakonu), ali pa, poleg tam navedenega primera, na podlagi pogodbe, sklenjene pred izpolnitvijo med dolžnikom in izpolniteljem (2. odst. 274. čl. OZ).
odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Verjeti je tožniku, da izrečena žaljivka v kulturi naroda, iz katerega tožnik izhaja ter v okoliščinah, v katerih je bila izrečena, predstavlja za tožnika ponižanje in čustveno prizadetost. Četudi prizadetost ni mogla biti niti intenzivna niti dolgotrajna, je upravičen do odškodnine, ki seveda ne more biti visoka. Zahtevana odškodnina 200,00 EUR (0,20 povprečne plače v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje), predstavlja po presoji pritožbenega sodišča primerno denarno odškodnino.
božičnica - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - razlaga pogodb
Izplačilo božičnice je bilo v sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sklenjena med strankama, vezano na izplačilo božičnice ostalim zaposlenim v družbi. Izplačilo je bilo odvisno od doseženega dobička ter odločitve pristojnega organa (uprave), da se božičnica izplača. Uprava tožene stranke je sprejela sklep, da se nobenemu od zaposlenih za leto 2009 ne izplača božičnica, zato tudi tožnik ni upravičen do izplačila božičnice.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog
Sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je reorganizacija oz. zmanjšanje števila svetovalcev uprave potrebna, ampak samo ugotavlja, ali je potreba po tožnikovem delu na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca uprave prenehala, torej ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenega poslovnega razloga.
Ker je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, nezakonita, je tožnik upravičen do vtoževane pogodbene kazni po panožni kolektivni pogodbi.
Odločitev v tej zadevi, kjer tožnik z lastninsko tožbo uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice in od tožencev zahteva dopustitev vstopa in izpraznitev ter izročitev nepremičnin (nazaj) v posest, je odvisna od predhodne rešitve vprašanja lastništva teh nepremičnin.
Ker je sklep o ustavitvi postopka v prvem postopku postal pravnomočen, je litispendenca v konkretnem postopku z učinkom za nazaj prenehala in sodišče tožbe iz tega razloga ne more več zavreči.
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 258, 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je bil razporejen na delovno mesto inšpektorja, za kar se zahteva posebna skrbnost pri delu, upoštevanje moralnih načel v službi ter poseben občutek za kršitve in tveganja, ki so povezana z manipuliranjem z blagom velike vrednosti. Glede na naravo in težo kršitve pogodbenih oz. drugih obveznosti iz delovnega razmerja (zaradi tožnikovega ravnanja je bilo 689.800 kosov cigaret nezakonito odstranjenih izpod carinskega nadzora in lansiranih na carinsko območje Evropske skupnosti) je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070005
OZ člen 131. ZPP člen 2, 2/1, 212.
odškodninska odgovornost – nastanek in višina škode – trditveno in dokazno breme
Ker je tožena stranka obrazloženo prerekala vtoževane stroške popravila, ki temeljijo na računu, se je zaradi takšnega ugovora trditveno in dokazno breme spet prevalilo na tožečo stranko. Ker pa v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni pojasnila niti ni predložila dokaza, da so bile opravljene storitve in zamenjani deli, zajeti v računu A11, namenjeni prav odpravi škodnih posledic dogodka z dne 25. 02. 2005 v vtoževani višini, kot izhaja iz predloženega računa, je tudi v tem delu sodišče prve stopnje njen zahtevek pravilno zavrnilo.
Pravica do stikov je tako pravica staršev kot pravica otroka. Vendar pa je otrok osrednja osebnost te pravice. Ker stike legitimira v prvi vrsti otrokova korist, lahko sodišče pravico staršev do stikov omeji, če pomenijo za otroka psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža njegov telesni in duševni razvoj.
sodba na podlagi odpovedi – opravičenost izostanka z naroka
Za presojo, ali je stranka opravičila izostanek, mora biti podano samo opravičilo stranke z navedbo opravičljivega razloga za izostanek in dokazilo o obstoju tega razloga. Tožeča stranka ni izkazala opravičenih razlogov za izostanek z naroka. Svojemu opravičilu namreč ni predložila dokazila o bolezni, na katero se je v opravičilu kot razlog za izostanek sklicevala. Pritožbeno pojasnilo, da se njen pooblaščenec naroka ni udeležil, ker ga je tožeča stranka seznanila s predlogom za predložitev obravnave, ni sprejemljivo. Zgolj podani predlog za preložitev obravnave namreč stranki oziroma njenemu pooblaščencu še ne nudi opravičljivega razloga za izostanek z naroka, če ga sodišče ne prekliče in preloži, kajti sodišču je dana presoja o utemeljenosti razlogov za preklic in preložitev naroka.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje
Obvezno kolektivno upravljanje določenih pravic pomeni, da se pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) prek kolektivne organizacije, pa če to avtor in/ali uporabnik želita ali ne. Ta obveznost velja za vse vpletene: za avtorje, za uporabnike, za kolektivno organizacijo.
Ker takoj, ko je bilo to mogoče, drugo tožena stranka kršitve določbe 1. in 2. odstavka 214. člena ZPP ni uveljavljala, v pritožbi pa ni navedla, zakaj je ne bi mogla brez svoje krivde prej navesti, je pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
Sklepčnost tožbe se ne presoja po dokazih pač pa mora pravna posledica, ki jo želi tožeča stranka doseči z uveljavljanim zahtevkom, izhajati iz trditev o relevantnih dejstvih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - kriteriji za izbiro - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Zgolj zato ker tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni predložila matrik usposobljenosti delavcev, ni mogoče šteti, da ni pravilno uporabila kriterijev za izbiro presežnih delavcev in da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožniku iz poslovnega razloga, nezakonita.