redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev – diskriminacija – zdravstveno stanje – fleksibilnost
Tožena stranka je z določitvijo kriterija fleksibilnosti kot kriterija za izbiro presežnih delavcev zasledovala zakonit cilj, da na delu obdrži delavce, ki so usposobljeni za več odpravil. Kljub temu je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici nezakonita, ker je bila zaradi kriterija fleksibilnosti za presežno delavko izbrana zaradi zdravstvenega stanja (domneve, da ni sposobna za delo ponoči). Poleg tega je diskriminiranje tožnice razvidno iz dejstva, da je na delu ostala druga delavka, ki je opravljala enako delo in ki je bila usposobljena za manj opravil od nje.
Dedič se je po prvotnem sklepu o dedovanju iz leta 1997 odpovedal dedovanju po zapustnici, ne pa dedovanju po zapustničini sestri, ki je umrla po že izdanem sklepu o dedovanju in mu dodatna zapuščina pripada kot dediču zapustnikove sestre.
odškodninska odgovornost delavca - sposobnost biti stranka - aktivna legitimacija
Fakulteti (tožeči stranki) v tem sporu ni mogoče priznati lastnosti stranke v postopku. Le univerza je pravna oseba (ima pravno sposobnost in s tem sposobnost biti stranka), medtem ko lahko fakulteta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun le za dejavnosti, ki ne sodijo v nacionalni program, in v okviru sredstev oz. premoženja pridobljenega s temi dejavnostmi. Tako je le za spore, nastale iz teh razmerij, možno fakulteti priznati lastnost stranke v postopku. V konkretnem primeru pa ne gre za takšen spor, saj se zadeva nanaša na dejavnost (pri kateri naj bi toženec tožeči stranki povzročil škodo), ki sodi v nacionalni raziskovalni program in se financira iz proračunskih sredstev.
pravica do sojenja v razumnem roku – odškodninska odgovornost države - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - prehodna določba ZVPSBNO - ustavna odločba
Ker je v ustavni določbi odškodninska odgovornost opredeljena le okvirno, se tudi glede odškodninske odgovornosti javnih oblasti iz 26. člena Ustave RS uporabljajo splošna pravila civilnega odškodninskega prava iz OZ oz. prej ZOR. ZVPSBNO je lex specialis in daje možnost uveljavljanja pravičnega zadoščenja v primeru kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vendar pa se zakon lahko uporablja le za primere, ki so bili ob začetku njegove uporabe 1.1.2007, zaključeni.
neupravičena obogatitev – uporaba tuje stvari v svojo korist – verzija – nastanek korist – okoriščenje – trditveno breme – materialno procesno vodstvo
Institut neupravičene obogatitve ima korektivno funkcijo (korigira neutemeljen premik premoženja), zato brez obogatitve oz. okoriščenja toženca tudi verzijskega zahtevka ni.
V primeru, kadar stranka v postopku v celoti uspe, sodišče ne more uporabiti določila, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka, niti ob upoštevanju načela pravičnosti in vseh okoliščin primera. Tega 1. odstavek 154. člena ZPP ne dopušča.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - akt o sistemizaciji - sprememba delodajalca
Sprememba sistemizacije, s katero delodajalec poenoti vrednotenje delovnih mest, ki so bila pred pripojitvijo drugih družb različno vrednotena, predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – izostanek s poravnalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo – razveljavitev 2. odstavka 282. člena ZPP
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. člena ZPP-D, ker je ocenilo, da prekomerno posega v pravico do enakega varstva pravic tožene stranke iz 22. člena URS in pomeni odmik od načela poštenega postopka, katerega cilj je predvsem izdaja pravilne in zakonite sodne odločbe. Na račun tega cilja pa načelo pospešitve in ekonomičnosti postopka ne more prevladati.
Po določilu 44. člena ZUstS se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
zastaranje odškodninske terjatve – kdaj začne zastaranje teči - čas, ki je potreben za zastaranje – premoženjska škoda – nepremoženjska škoda – več poškodb iz istega škodnega dogodka
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem, da v spornem primeru ni bilo razloga za ločeno obravnavanje začetka teka zastaralnega roka in sicer posebej za poškodbo vratne hrbtenice in posebej za poškodbo očesa. Gre za popolnoma različno vrsto poškodb z samostojnim potekom in zaključkom zdravljenja in zato zaključek zdravljenja hrbtenice ni mogoče niti pravno vezati na zaključek zdravljenja očesa. Dejansko je tudi mogoče in zato potrebno ločeno ocenjevati nastali strah zaradi ene in druge poškodbe kot tudi telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem ter seveda duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, torej za vse oblike uveljavljene škode.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 184, 184/1, 206. OZ člen 165.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zapadlost – zakonske zamudne obresti
Odškodninska terjatev za neizkoriščene proste dni pomeni terjatev iz delovnega razmerja, ki zastara v roku petih let. Obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škoda, tako da tožnik zakonske zamudne obresti utemeljeno vtožuje od vrnitve z misije, na kateri ni koristil prostih dni, sodišče pa je ob upoštevanju ugovora zastaranja tožene stranke zakonske zamudne obresti pravilno dosodilo za čas od treh let pred vložitvijo tožbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpovedni rok - direktor - pripojitev - zagovor - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
S pripojitvijo družbe, v kateri je tožnik opravljal funkcijo direktorja, k toženi stranki, je tožena stranka stopila v takšen delovnopravni položaj s tožnikom, kot ga je ta imel na dan pripojitve. Iz tega razloga mu je v času teka odpovednega roka (zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) lahko podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Pogodbeni stranki s tem, ko sta z aneksom naknadno nadomestili prvotno revalorizacijo posojilnega razmerja s faktorjem R z devizno klavzulo, nista kršili prisilnih predpisov in takšen aneks zaradi navedenega ni ničen, čeprav posega v celotno obdobje veljavnosti posojilne pogodbe od črpanja posojila do vračila.
kaznivo dejanje jemanja podkupnine - kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje - kaznivo dejanje ponareditve uradne listine, knjige ali spisa - nelegalna gradnja - gradbena inšpekcija
1. Vpliv iz prvega odstavka 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradi osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema.
2. Smisel inkriminacije iz prvega odstavka 269.a člena KZ je v preprečevanju koruptivnih ravnanj, še preden je uradno dejanje opravljeno oziroma bi moralo biti opravljeno in ne šele tedaj, ko so ta ravnanja dosegla hotene učinke.
materialno procesno vodstvo – pravica do izjave – pasivna legitimacija – skupna gradnja – skupno premoženje
Pravica stranke do izjave je kršena takrat, ko je sodišče ne seznani s pravnim vidikom zadeve, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla predvideti, medtem ko v primeru, ko na možnost drugačne pravne kvalifikacije nakaže že nasprotna stranka, opozorilo sodišča ni potrebno. Sodišče praviloma ni dolžno dajati pobude za spremembe, naj stranka postavi drug zahtevek. Podobno mora veljati tudi za pobudo, da mora označiti kot toženo stranko še nekoga tretjega oziroma za razširitev tožbe na novega toženca.
V primeru, ko gre za tožbo za priznanje deleža na nepremičnini in je hkrati zatrjevana podlaga pridobitev lastninske pravice na podlagi skupne gradnje, ob tem pa gre za skupno gradnjo tudi bivših zakoncev, je potrebno tožiti poleg lastnikov nepremičnine tudi bivšega zakonca, če ta ne nastopa na strani tožnika, ki lastninsko pravico iz naslova skupne gradnje in ob upoštevanju skupnega premoženja vtožuje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - sodna razveza - kriteriji za odmero - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, saj tožnik z očitanimi ravnanji ni kršil navodil osebnega zdravnika, ampak je šlo za ravnanja, ki so bila v okviru običajnih vsakodnevnih opravil, ki jih je tudi sicer tožnik lahko opravljal poleg svojega dela pri delodajalcu (premikanje okvira okna ob hiši, zlaganje polic v avto, vožnja psičke k veterinarju, čiščenje snega, vožnja po plin ipd.)
Če ima oškodovanec kot tožilec pooblaščenca, se pisanja vročajo samo pooblaščencu, stvar pooblaščenca pa je, da o tem obvesti osebo, ki jo zastopa, zato neposredna vročitev samo osebi, ki ima pooblaščenca, ni procesno veljavna.
ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 95, 100. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 27, 81.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - kriteriji za izbiro
Kljub temu, da tožena stranka ni postopala pravilno, ker ni uporabljala kriterijev v skladu s panožno kolektivno pogodbo, temveč se je odločila za uporabo kriterijev iz 100. člena ZDR, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bila podana tožnici, zakonita. Pri tem je bistveno, da je tožena stranka pri izbiri presežnega delavca uporabila tudi kriterij delovne uspešnosti, ki bi v obeh primerih privedel do enake ugotovitve, da je tožnica presežna delavka.