ZTLR člen 33. SPZ člen 49, 154, 154/1, 154/2, 154/2-2. ZPPSL člen 99, 99/1, 99/5, 169, 169/1, 171. ZZK-1 člen 148, 161, 161/3, 161/3-2.
hipoteka – prenehanje hipoteke – stečajni postopek – vpisi v sodni register – pogoji za dovolitev vpisa v sodni register
Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) preneha z izbrisom iz zemljiške knjige, v katero je vpisana, izbris hipoteke pa se lahko zahteva, če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha. Ker sta s hipoteko zavarovani terjatvi udeleženke z zaključkom stečajnega postopka prenehali, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno dovolila izbris navedenih vknjiženih hipotek.
motenje posesti optičnega kabla in signala – zavarovanje nedenarne terjatve – izvedba predlaganih dokazov
Sodišče prve stopnje mora tudi pri ugotavljanju obstoja verjetnosti terjatve v postopku zavarovanja terjatve izvesti vse predlagane dokaze strank, ki so pravno odločilni za presojo (ne)utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe, dokaze, ki jih ni izvedlo, pa obrazloženo zavrniti.V teh postopkih zadošča nižja stopnja skladnosti predstave z dejstvi, saj za utemeljenost predloga zadostuje že verjetnost obstoja terjatve in v zakonu predvidenih okoliščin, ki utemeljujejo izdajo začasne odredbe, vendar tudi v teh postopkih mora sodišče izvesti relevantne dokaze, ki jih stranke predlagajo in s katerimi dokazujejo (ne)utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi – stroški upravljana in obratovanja – način delitve in obračuna stroškov
Nedopustnost izpodbijanja sodbe v sporu majhne vrednosti iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – odškodninska odgovornost države – krivdna odškodninska odgovornost – protipravno ravnanje sodnika
Pri presoji protipravnosti ravnanja sodnika je treba izhajati iz narave dela sodnika, katerega ravnanje je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
Različna presoja pravočasnosti tožničine vloge sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen URS. Tožnica ne more uspešno tožiti države samo zato, ker je (v kazenskem postopku) pritožbeno sodišče spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in je bila posledično tožnica zavezana k plačilu stroškov postopka.
ZGD člen 100. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZPP člen 458/5.
izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – ugovor pasivne legitimacije – ugovor pasivnega družbenika – osebna družba – subsidiarna odgovornost družbenika osebne družbe
Izbrisana družba, ki je nastopala kot dolžnica v materialno pravnem razmerju do tožeče stranke, je bila osebna družba – družba z neomejeno odgovornostjo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 101. člena ZGD, na podlagi katerega je zavrnilo ugovor pasivne legitimacije tožene stranke in tožbenemu zahtevku ugodilo. Navedena družba z neomejeno odgovornostjo je bila izbrisana iz sodnega registra dne 28. 03. 2006 na podlagi določil 27. člena takrat veljavnega ZFPPod. Vendar pa pravne posledice izbrisa, določene v 4. in 5. odstavku 27. člena ZFPPod, ne veljajo za osebne gospodarske družbe. Ob zakonsko določeni osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo, ni mogoče uporabiti določb o pravni fikciji izjave o prevzemu morebitnih neporavnanih obveznosti družbe, opredeljenih v 4. odstavku 27. člena ZFPPod, posledično pa tudi ni mogoče uporabiti določbe 5. odstavka istega člena, ki napotuje na smiselno uporabo določbe 2. in 3. odstavka 394. člena ZGD.
Za obveznosti osebne družbe subsidiarno odgovarjajo vsi družbeniki s svojim premoženjem. Odgovornost družbenika za obveznosti družbe preneha le, če preneha članstvo družbenika v družbi. V tem primeru družbenik odgovarja za obveznosti, ki so nastale do objave vpisa prenehanja članstva. Družbenik osebne družbe za obveznosti družbe odgovarja ne glede na svojo vlogo v družbi, torej tudi, če je pasiven, zato pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da je bil zgolj pasivni družbenik v času izbrisa družbe iz sodnega registra.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0056293
ZJC člen 8, 16, 19, 19/1, 19/1-3, 19/1-4, 19/2. ZGJS člen 3, 3/1, 6, 6/1, 12, 12/1, 12/1-5, 32, 33, 39, 39/1, 39/1-6, 52, 53. ZVCP člen 27.
ZOR člen 200, 203, 204, 204/1. ZJZP člen 19, 19/3. ZPP člen 7, 7/1, 14, 80, 100, 205, 212, 214, 215, 216, 286, 286/1, 286/4, 286/5, 347, 347/2, 347/3, 347/4, 347/5, 348, 348/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 2.
dedovanje in odstop terjatve za povrnitev negmotne škode - deljena odgovornost - javna gospodarska služba - koncesija - prenos odškodninske obveznosti - izključitev odškodninske odgovornosti - odgovornost koncedenta za ravnanje koncesionarja - koncesijska pogodba - subsidiarna odgovornost - ugovor vrstnega reda - državna cesta - upravljavec državne ceste - sposobnost biti stranka - pooblaščenec stranke - prekinitev postopka - smrt stranke v pritožbenem postopku - časovne meje pravnomočnosti - stvarna legitimacija - procesna predpostavka - pritožbena obravnava - odmera odškodnine po prostem preudarku
Odgovornost za povzročeno škodo (ex delictu) je zakonita. Zato povzročitelj škode oziroma tisti, ki je zanjo odgovoren, svoje zakonite odgovornosti ne more niti pogodbeno niti kako drugače izključiti ali prenesti na drugega, razen če je taka možnost določena v zakonu. ZJC in ZGJS ne določata izključitve ali prenosa odškodninske odgovornosti upravljavke državnih cest.
Ni mogoče govoriti o prenosu ali celo izključitvi zakonite odškodninske odgovornosti tožene stranke (koncedenta), temelječi na opustitvah dolžnosti, ki jih prav (in edino) toženi stranki nalagajo splošna in abstraktna pravna pravila. Morebiten pogodbeni prenos te odškodninske odgovornosti bi torej učinkoval le v razmerju med koncedentom in koncesionarjem, ne pa v razmerju do tretjih (oškodovancev).
Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na nepremoženjsko škodo, lahko smrt tožnika pomeni prenehanje aktivne stvarne (ad causam) legitimacije le, če do tega pride znotraj časovnih meja pravnomočnosti (do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje).
Pravnomočna odločitev je sestavni del prava in kot takšna ne more predstavljati nedopustnega škodljivega dejstva. Ker je tako, ni podana že izhodiščna prvina civilnega delikta.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pravnega sredstva - obstoj upravičenega razloga za zamudo - posebna skrbnost gospodarskega subjekta
V obravnavani zadevi je dolžnik zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi ter se v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje skliceval na pravni nasvet odvetnice D. V., ki ga je zakonitemu zastopniku dolžnika S. P. kot rok za vložitev ugovora navedla prepozen datum. Ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik pravna oseba in gospodarski subjekt, od katerega se pričakuje posebna skrbnost, bi po mnenju pritožbenega sodišča nasvet odvetnice V. moral preveriti pravočasno, torej ob upoštevanju pravnega pouka iz sklepa o izvršbi, ki ga je, kot navaja v pritožbi, sam razumel pravilno, vendar se je ob tehtanju z nasvetom pravnega strokovnjaka (odvetnice V.) odločil upoštevati slednjega. Takšno pritožbeno stališče pa pritožbenega sodišča ne prepriča, saj dolžnik ne pojasni, zakaj njegovo razmišljanje v razmerju do pravnega nasveta ni pravilno, zgolj sklicevanje na strokovnost odvetnice V. pa ne zadošča. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje, da pomota pri določitvi izteka roka za ugovor predstavlja očitno neutemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pravilen.
ZOR člen 99, 99/1, 102, 732, 749, 751, 751/1, 761, 813. OZ člen 1060. ZPP člen 337, 337/1.
posredniška pogodba - pogodba o naročilu - mandatarjeva obveznost pravilne izvršitve naročila - varovanje interesov naročnika - dolžnost plačila za izvršeno delo
Tožeča stranka ni pravilno izpolnila naročila tožene stranke, ker ni delovala v skladu z njenimi interesi (1. odst. 751. čl. ZOR), tožeča stranka je v poslu prodaje polnilne linije nastopala kot prevzemnik naročila tako za prodajalca kot tudi za kupca (konflikt interesov). Drži, da je obveznost naročitelja pri mandatni pogodbi plačilo mandatarju za opravljene posle (761. čl. ZOR), vendar pa le v primeru, če je mandatar svojo obveznost pravilno izpolnil. V obravnavanem primeru pa je ni, ker ni tožeča stranka v vsem pazila na interese tožene stranke kot naročitelja in njeni interesi mu v tem poslu niso bili vodilo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/2, 168, 168/1.
predlog za oprostitev ali obročno plačilo sodnih taks - dolžnost predložitve pisne izjave o premoženjskem stanju - nepopolna vloga - uporaba določb ZPP pri odločanju o taksni oprostitvi - vložitev predloga po odvetniku - zavrženje predloga
Glede na določbo 2. odst. 108. člena ZPP, ki se po mnenju pritožbenega sodišča uporablja tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi plačila sodnih taks, je v konkretnem primeru, ko je tožeča stranka predlog za oprostitev vložila po svojem pooblaščencu, ki je odvetnik, sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšno nepopolno vlogo zavrglo, ne da bi jo pošiljalo tožeči stranki v dopolnitev (tako tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 6/2009). Pravilnosti navedenega ravnanja pritožba s sklicevanjem na uporabo določb ZUP v postopkih odločanja o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks ne uspe omajati. Dejstvo je namreč, da se v predmetnem postopku odloča o civilnopravnem razmerju, zato sodišče v celotnem postopku, torej tudi pri odločanju o plačilu oziroma oprostitvi sodnih taks, odloča po pravilih tega postopka, to pa so pravila ZPP. Poleg tega določbe ZPP uporabljamo tudi v primerih, ko zakon na njegovo uporabo ne napotuje. Nenazadnje pa ZPP tudi sam v 1. odst. 168. člena določa, da se v pravdnem postopku glede oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodne takse, torej ZST-1, kar daje dovolj legitimacije za uporabo določb ZPP.
ZDZdr člen 13, 13/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prisilna hospitalizacija - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom – kršitev pravice do izjave – zaslišanje pridržane osebe
Pri odločanju o omejitvi pravic osebe, pridržane v psihiatrični bolnišnici, je treba osebo praviloma zaslišati. Sodišče je z opustitvijo zaslišanja, ne da bi bilo izkazano, da je na obravnavo vabilo njenega zastopnika, kršilo njeno pravico do obravnavanja pred sodiščem.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazloženost ugovora - dogovor o kompenzaciji
Dejstvo, ki ga dolžnik zatrjuje v ugovoru (da naj bi z upnikom sklenil dogovor o medsebojni kompenzaciji in dobavi blaga), lahko tudi predstavljalo pravno relevantno dejstvo iz 2. odst. 61. čl. ZIZ, vendar pa bi moralo biti v sprejemljivi meri konkretizirano, kar pa v obravnavanem primeru ni bilo.
ZIZ člen 40, 40/1. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2007) člen 18, 18/1.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - vsebina predloga - popolnost predloga
Identifikacijske številke niso obligatorna sestavina predloga za izvršbo, saj ZIZ izrecno določa, da mora upnik identifikacijske številke dolžnika navesti, če z njimi razpolaga. Prvostopenjsko sodišče mora po prejetju popolnega predloga za izvršbo, na podlagi podatkov, ki jih je navedel upnik v predlogu za izvršbo, v 48 urah izdelati sklep o izvršbi, ne da bi preverjalo njihovo resničnost.
glavni postopek zaradi insolventnosti - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - prijava terjatve - prenehanje procesne legitimacije upnika - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - načini prodaje - javna dražba - posebna pravila o prodaji določenega premoženja
Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatev. Očitno je, da gre pri pritožniku za takšnega upnika, niti stečajni dolžnik v odgovoru na pritožbo tega ne zanika. Za prenehanje procesne legitimacije upnika pa ne zadošča dejstvo, da je bila upnikova prijavljena terjatev prerekana, saj ne gre za nobenega od primerov iz 58. čl. ZFPPIPP.
dokazovanje – stroški dokazovanja – dokaz z izvedencem– založitev predujma za izvedenca – izvedba dokaza – odmera stroškov izvedenca – nagrada za izvedensko delo – materialni stroški, povezani z izdelavo izvedenskega mnenja – pravica do povrnitve stroškov
Nasprotni udeleženec, ki je v postopku delitve podal nasprotni predlog delitve, je dolžan plačati (založiti) denarni znesek za kritje že nastalih stroškov izvedenca.
obnova postopka - dovoljenost obnove - nova dejstva in novi dokazi – nova priča
Za presojo obstoja obnovitvenega razloga iz 10. točke 394. člena ZPP ni pomembno, ali je stranka šele po končanem pravdnem postopku izvedela, kaj konkretno bi lahko priča povedala oziroma kako bi pričala, oziroma ali se je šele po pravnomočno končanem postopku s pričo soočila, temveč to, ali je vedela oziroma bi to ob potrebni skrbnosti že v pravdi lahko vedela, da bi ta oseba lahko pričala o pravno relevantnih dejstvih. To pa terja od vsake pravdne stranke določeno aktivnost (da pravočasno naveže stik s takšno osebo, da se pozanima, katere okoliščine so priči poznane in podobno).
Za presojo višine reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v višini plače, ki bi jo tožnik prejemal pri toženi stranki, če bi delal, se vzame plača, kot je dogovorjena z veljavno pogodbo o zaposlitvi, ne glede na to, ali delovno mesto, na katerega se ta pogodba o zaposlitvi nanaša, še obstaja in ali je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben delati ali ne.
Tožnik je upravičen do zakonskih zamudnih obrestmi od pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja od uveljavljanja tožbenega zahtevka dalje, saj rok za plačilo pogodbene kazni ni določen in je tožena stranka prišla v zamudo šele v vložitvijo tožbe.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih pogrebnih izdatkov upravičenca. Preživninska obveznost predstavlja naravno in strogo osebno obvezo staršev v zvezi s pravicami otrok, ki jih ureja zakon.
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen, ne pa nepopoln. Sodišču takšnega predloga ni potrebno vračati v popravo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0057431
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. OZ člen 154, 154/4.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – regresni zahtevek zavarovalnice – izguba pravic iz zavarovanja – odgovornost imetnikov motornih vozil – kršitev zavarovalne pogodbe – pobeg s kraja nesreče
Glede potnikov (oškodovancev) v avtobusu pride v poštev 4. odstavek 154. člena OZ, po katerem je v primeru, ko za škodo, ki jo utrpijo drugi, v celoti ali delno odgovarjata dva imetnika motornih vozil, njuna odgovornost solidarna. Navedeni potniki so torej tisti drugi oziroma tretje osebe, nasproti katerim je podana solidarna odgovornost imetnikov obeh motornih vozil (osebnega avtomobila in avtobusa, ne pride pa torej glede njih v poštev 1. odstavek 154. člena OZ, kot tudi ne 2. in 3. odstavek, saj navedena določila urejajo kriterije za porazdelitev odgovornosti med imetniki motornih vozil).