edicijski postopek – neizročitev listin izvedencu – predložitev zahtevanih listin – prevzem blaga – podpis prezemnika na CMR
Prvostopno sodišče je sicer res zmotno uporabilo določbo 5. odstavka 227. člena ZPP, saj tožeča stranka ni predlagala izvedbe edicijskega postopka po 227. členu ZPP, temveč izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca finančne stroke, ki naj bi vpogledal v poslovno dokumentacijo tožene stranke z namenom, da bi ugotovil, ali je tožena stranka z blagom po vtoževanem računu poslovala v smeri nadaljnje prodaje (ali kako drugače). Zato je dejstvo, da tožena stranka izvedencu ni izročila zahtevanih listin oziroma podatkov, je le močan indic, da je resnična trditev, ki naj bi se dokazala z izvedbo predlaganega dokaza.
Dejstvo, da je dokumentarni akreditiv, odprt z namenom plačila vtoževanega blaga, ostal neizčrpan, ker tožeča stranka ni predložila vseh potrebnih dokumentov, še ne dokazuje, da tožena stranka blaga ni prejela. Niti tega ne dokazuje dejstvo, da CMR s strani prevzemnika blaga ni podpisan, saj podpis prevzemnika na CMR ni edini in izključen dokaz o prevzemu blaga. Stranka lahko tudi z drugimi dokazi dokazuje, da je bilo blago prevzeto.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
Gre za primer dvojne prodaje nepremičnine, pri čemer je kasnejši kupec nepremičnine pogodbo tudi zemljškoknjižno realiziral. Prvi kupec nepremičnine lahko v konkretnem primeru uspe z zahtevkom na izstavitev zemljiškoknjižne listine, ki mu bo omogočila vknjižbo lastninske pravice oziroma odpravila oviro za vknjižbo lastninske pravice prvega kupca le v primeru, da izkaže, da je nepremičnino ob sklenitvi pogodbe pridobil v posest in da je bil drugi kupec ob sklenitvi pogodbe nedobroveren, torej da je ravnal v nasprotju z načeli vestnosti in poštenja
Zahtevek za izstavitev listine, sposobne za vknjižbo v zemljiški knjigi, sodna praksa razume tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine tudi v delu overovitve podpisa prodajalca. Izstavitev zemljiškega dovolila pomeni torej zahtevo za izstavitev tako dopolnjenega dovolila, da bo vknjižba omogočena, kar pa je mogoče zahtevati na podlagi zavezovalnega posla.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta ES, št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 8, 9, 17.
zamudna sodba - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo
Ker toženec ni bil v skladu z 277. členom ZPP-D ob vročitvi tožbe opozorjen, da bo v primeru zamudne sodbe nosil vse stroške postopka, v posledici te pomanjkljivosti ni mogoče kot evropski nalog za izvršbo potrditi odločitve o stroških. Nelogično in neživljenjsko pa bi bilo zaradi te pomanjkljivosti zavrniti potrditev celotnega zahtevka. Iz razlage 17. člena Uredbe ni mogoče priti do takega zaključka. Sicer pa tudi sama Uredba predvideva možnost izdaje delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
OZ člen 925, 970, 975. ZPP člen 7, 212, 224, 225, 226, 338, 339.
splošni pogoji – ničnost splošnih pogojev - domneva o obstoju vzročne zveze – alkoholiziranost - izpodbijanje vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nezgodo - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nezgodo – zunanji vzrok - dokazno breme
V splošnih pogojih je sicer res določeno, da se šteje, da je nezgoda nastala zaradi delovanja alkohola, če je imel zavarovanec kot voznik motornega vozila v krvi več kot 0,5 promila alkohola oziroma več kot 1 promil ob ostalih nezgodah, vendar pa ta domneva ni neizpodbojna, ampak lahko upravičenec vedno dokaže nasprotno. Določilo splošnih pogojev, ki se razlaga na ta način, da je domnevo mogoče izpodbiti, pa ne nasprotuje samemu namenu sklenjene pogodbe ali dobrim poslovnim običajem, niti ni bilo za tožnico prestrogo.
Vinjeni zavarovanec ne izgubi svojih pravic samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, torej takega, da zavarovančeva vinjenost nikakor ni mogla vplivati na nastanek in obseg škode.
Za presojo kršitve prevzete pogodbene obveznosti je treba ugotoviti, ali ravnanje mandatarja ustreza pravnemu standardu ustrezne skrbnosti. Pri odplačni mandatni pogodbi ima mandatar položaj profesionalne osebe, zato je treba njegovo ravnanje presojati po strožjem standardu profesionalne skrbnosti – skrbnosti dobrega strokovnjaka. Mandatar naročitelju odgovarja za nepravilno izpolnitev prevzete obveznosti, če bi posel lahko uspešno opravil, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo. To predpostavko mora dokazati naročitelj.
V postopku doslej ni bilo ugotovljeno, ali je drugi toženec tožnika opozoril na z zakonom predpisano posledico, ki nastopi, če ob vložitvi tožbe taksa ni plačana in sodišču ni predloženo potrdilo o plačilu. Odvetnik res ni dolžan zalagati lastnih sredstev za izpolnitev taksne obveznosti svoje stranke, vendar pa svojo profesionalno obveznost do naročitelja pravilno izpolni, če naročitelja opozori, da bo tožba zavržena, če taksa ne bo plačana.
prodajna pogodba - višina kupnine – naknaden ustni dogovor o ceni - veljavnost naknadnega ustnega sporazuma - zadolžnica
Cena je bistvena sestavina prodajne pogodbe, vendar pa ni bistvena sestavina prodajne pogodbe višina cene. Veljaven je tudi naknadni ustni sporazum o ceni, če je v pogodbi o prodaji nepremičnine navedena druga cena.
Zadolžnica res ni pravni posel, je pa dokaz o obstoju dolga.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nastop dolžniške zamude
Sodišče ni imelo utemeljenega razloga za pritegnitev drugega izvedenca za meritve, saj ni bil izkazan dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja v zadevi pritegnjenega izvedenca.
Odmerjena odškodnina tožnikoma vsakemu v znesku 6.800,00 EUR je primerno denarno zadoščenje za njima utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti konkretnega primera.
vročanje – prebivališče pravdne stranke – dejansko bivanje - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – obnova postopka
Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
izvedenec - nagrada - stroškovnik - izvedensko mnenje
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ureja tudi povrnitev stroškov in nagrade za izvedenca (2. člen), določa v 23. členu roke, v katerih je treba podati zahtevo za povrnitev nagrade in stroškov ter morajo izvedenci zahtevati povrnitev stroškov in nagrade takoj po izvedenskem delu, kar je bilo izvedenki tudi naloženo s sklepom (prim. tudi 249. člen v zvezi z 242. členom ZPP).
lastninska pravica – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočen sklep o dedovanju – načelo formalnosti – načelo stanja vpisov
V skladu z načelom formalnosti postopka odloča zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne sme niti poizvedovati, kakšni morebitni v poštev prihajajoči naslovi za vknjižbo, ki bi lahko preprečili sporni vpis, še lahko obstajajo, razen če ne gre za že prej predlagane zemljiškoknjižne vpise, ko pa mora spoštovati načelo vrstnega reda in še manj lahko presoja pravilnost oziroma zakonitost pravnomočne sodne odločbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je podlaga za vpis.
ZPP člen 184, 185, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba zaradi izostanka z naroka - protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – sprememba tožbe – privolitev tožene stranke v spremembo tožbe
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati.
Vknjižena pravica prepovedi predstavlja oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj za zasedbo delovnih mest, ki so bila prosta, tožnik ni izpolnjeval pogojev.
ZKP člen 12, 307, 308, 371, 371/2. Ustava člen 29.
pravica do obrambe – kršitve pravnih jamstev – zloraba instituta obrambe
Zagovornik je institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča. Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po zakonu o kazenskem postopku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
OZ člen 287, 287/2. ZPP 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15.
pogodba o upravljanju - vračunavanje izpolnitve – vrstni red vračunavanja - neprerekana dejstva
Ker toženka navedb tožnice v zvezi z ugovorom izpolnitve ni prerekala, tožnici ni bilo treba posebej dokazovati, da je plačilo toženke knjižila skladno z določbo 2. odstavka 287. člena OZ (vrstni red vračunavanja) za plačilo starejših terjatev do toženke in da zato plačilo ni vplivalo na vtoževano terjatev, ki na tej podlagi ni prenehala.
Tožeča stranka je dolžna podati trditveno podlago, iz katere sledi utemeljenost zahtevka. Ker pa tudi navedbe tožene stranke lahko nadomestijo manjkajoče trditve nasprotne stranke, sodišče ni ravnalo napačno, ko se je pri odločanju o zahtevku oprlo na trditveno podlago, ki jo je podala tožena stranka.
Ker je 1. odst. 182. čl. SZ-1 prehodna določba, ki ureja razmerja do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih in se izrecno nanaša na vzpostavitev upravljanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabilo ključ delitve (le) po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini (in ne uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do uporabne vrednosti celotnega objekta, kot to določa 106. čl. SPZ).