ZDR člen 6, 44, 45, 45/1, 45/3, 184. OZ člen 131, 179, 181, 299.
odškodninska odgovornost – spolno nadlegovanje na delovnem mestu – zakonske zamudne obresti
V zvezi z odškodninami zaradi psihičnega nasilja na delovnem mestu pride v poštev primerjava z odškodninami zaradi kršitev osebnostnih pravic in za duševne bolečine zaradi razžalitve v civilnih postopkih. Znesek 5.000,00 EUR predstavlja primerno zadoščenje za tožnici, ki sta bili od marca 2005 do sredine leta 2006 izpostavljeni zlasti verbalnemu (pa tudi neverbalnemu) neželenemu ravnanju spolne narave, ki je temeljilo na dejstvu, da sta ženski, to je na podlagi spola.
Tudi pri presoji zakonodajne protipravnosti je treba izhajati iz narave dela zakonodajnega organa in upoštevati, da so pri sprejemanju zakonov pogosto mogoča različna stališča o posameznih pravnih in dejanskih vprašanjih. Zato drugačna presoja zakonodajnega organa o ustavni skladnosti zakonske določbe, ki pa je bila zaradi ocene Ustavnega sodišča o njeni neskladnosti z Ustavo v postopku pred ustavnim sodiščem razveljavljena, sama po sebi ne predstavlja tiste protipravnosti, ki jo za odškodninsko odgovornost države predpisuje 26. člen Ustave. Odškodninsko odgovornost zakonodajalca lahko utemeljijo le najhujše kršitve ustavnih določb oziroma kršitve temeljnih civilizacijskih standardov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060066
OZ člen 131, 131/1, 164, 168, 169, 246.
povzročitev škode – povrnitev škode – povrnitev premoženjske škode – obseg premoženjske škode – navadna škoda - izgubljeni dobiček – popolna odškodnina – učinki obveznosti – pravica do povračila škode – uporaba določb o povrnitvi škode – odškodnina zaradi kršitve pogodbe
Toženec je kršil določbe pogodbe o zaposlitvi, zato je tožeči stranki dolžan povrniti premoženjsko škodo, ki jo predstavlja razlika med zneski kupnin, določenih v sklenjenih prodajnih pogodbah, in tržno ceno prodanih stvari v času prodaje.
prijava terjatve – ločitvena pravica – prijava ločitvene pravice – rok za prijavo terjatve – rok za prijavo ločitvene pravice – nastanek ločitvene pravice po dnevu začetka stečajnega postopka
Evidentno je, da v roku za prijavo terjatev in ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP upnik še ni mogel prijaviti svoje ločitvene pravice zoper stečajnega dolžnika, ker nepremičnine, na katerih uveljavlja upnik ločitveno pravico, še niso bile del premoženja stečajnega dolžnika. V kakšnem roku bi torej upnik moral prijaviti ločitveno pravico v obravnavani situaciji, ZFPPIPP ne daje eksaktnega odgovora. Še najbližje je obravnavani primer situaciji, ki jo predvideva 318. člen ZFPPIPP, ko do ustanovitve ločitvene pravice na premoženju stečajnega dolžnika lahko pride tudi v teku stečajnega postopka. V taki situaciji pa zahteva po pravočasni prijavi ločitvene pravice iz 2. odstavka 59. člena v zvezi s 1. odstavkom 298. člena ZFPPIPP izzveni nelogična in neutemeljena.
krajevna pristojnost – splošna krajevna pristojnost – posebna krajevna pristojnost - tožba na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo
ZPP za tožbe na dodelitev otrok v varstvo in vzgojo ter na določitev stikov ne določa nobene posebne krajevne pristojnosti. Za sojenje je torej pristojno sodišče splošne krajevne pristojnosti, to je sodišče, na območju katerega ima tožena stranka stalno prebivališče.
regresni zahtevek zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola – razbremenitev odgovornosti – vzročna zveza - ugovor neobstoja vzročne zveze – policijski zapisnik – javna listina
Z ugovorom, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nesrečo, se toženec razbremenjuje svoje regresne obveznosti. Vsebina toženčevega ugovora sicer ni bila (le) vzročna zveza med škodo in njegovo alkoholiziranostjo, temveč obstoj njegove odgovornosti za škodo, ki je prav tako eden izmed možnih ugovorov zavarovanca v taki pravdi.
ZFPPIPP člen 103, 103/2, 103/2-4, 171. Pravilnik o tarifi za odmero nagrad upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen člen 12, 12/1.
nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave – nadomestilo upravitelja
Nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora po 171. členu ZFPPIPP se v skladu z določbo 1. odstavka 12. člena Pravilnika določi za vsak začet mesec postopka po preglednici, ki veže znesek nadomestila na višino zneska sredstev v bilanci stanja.
pogodbena volja strank – prenehanje pogodbe po sporazumu strank – ponudba – vsebina ponudbe – sklenitev pogodbe na podlagi postopka javnega naročanja – razlaga pogodbe – tožba na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin
Dejstvo, da je bila tožeča stranka s svojo ponudbo izbrana kot pogodbena stranka v postopku javnega naročanja, ponudbi tožeče stranke z dne 22.2.2005 v spornem delu ne odvzema pravnega učinka. Toženo stranko namreč vežejo pravila o postopkih javnega naročanja (1. odst. 3. člena ZJN) glede sklepanja novih pogodb, ki pa ne posegajo v morebitne dogovore glede prenehanja veljavnosti starih pogodb. Ker je bila tožeča stranka na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik, se je odveč ukvarjati z vprašanjem, kaj bi bilo, če ne bi bila.
izvedenec - nagrada - stroškovnik - izvedensko mnenje
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki ureja tudi povrnitev stroškov in nagrade za izvedenca (2. člen), določa v 23. členu roke, v katerih je treba podati zahtevo za povrnitev nagrade in stroškov ter morajo izvedenci zahtevati povrnitev stroškov in nagrade takoj po izvedenskem delu, kar je bilo izvedenki tudi naloženo s sklepom (prim. tudi 249. člen v zvezi z 242. členom ZPP).
ZKP člen 12, 307, 308, 371, 371/2. Ustava člen 29.
pravica do obrambe – kršitve pravnih jamstev – zloraba instituta obrambe
Zagovornik je institut obrambe zlorabil s predložitvijo lažnih podatkov in zavajanjem sodišča. Na kršitve pravnih jamstev v kazenskem postopku, pa naj gre za tista, ki jih zagotavlja ustava ali pa tista, ki obdolžencu gredo po zakonu o kazenskem postopku, se ne more sklicevati nekdo, ki sam s svojim ravnanjem povzroči situacijo, v kateri bi lahko do kršitev teh jamstev prišlo, pa pri tem sodišče stori vse potrebno, da do njih ne pride.
lastninska pravica – vknjižba lastninske pravice – listine, ki so podlaga za vknjižbo – pravnomočen sklep o dedovanju – načelo formalnosti – načelo stanja vpisov
V skladu z načelom formalnosti postopka odloča zemljiškoknjižno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče torej ne sme niti poizvedovati, kakšni morebitni v poštev prihajajoči naslovi za vknjižbo, ki bi lahko preprečili sporni vpis, še lahko obstajajo, razen če ne gre za že prej predlagane zemljiškoknjižne vpise, ko pa mora spoštovati načelo vrstnega reda in še manj lahko presoja pravilnost oziroma zakonitost pravnomočne sodne odločbe oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju, ki je podlaga za vpis.
ZPP člen 184, 185, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba zaradi izostanka z naroka - protiustavnost 2. odstavka 282. člena ZPP – sprememba tožbe – privolitev tožene stranke v spremembo tožbe
Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo, saj po 2. odstavku 282. člena ZPP ni več podlage za izdajo zamudne sodbe zaradi izostanka tožene stranke s poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo.
odškodninska odgovornost zaradi kršitve osebnostne pravice - prekomeren hrup kot nedovoljena imisija - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - nastop dolžniške zamude
Sodišče ni imelo utemeljenega razloga za pritegnitev drugega izvedenca za meritve, saj ni bil izkazan dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja v zadevi pritegnjenega izvedenca.
Odmerjena odškodnina tožnikoma vsakemu v znesku 6.800,00 EUR je primerno denarno zadoščenje za njima utrpelo nepremoženjsko škodo glede na njen obseg, trajanje in intenziteto, ob upoštevanju objektivnih kriterijev razpona dosojenih denarnih odškodnin v podobnih primerih, kot tudi subjektivnih, individualnih značilnosti konkretnega primera.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - pogoji za zasedbo delovnega mesta
Tožena stranka je ravnala zakonito, ker je tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ne da bi mu ponudila novo pogodbo o zaposlitvi, saj za zasedbo delovnih mest, ki so bila prosta, tožnik ni izpolnjeval pogojev.
vročanje – prebivališče pravdne stranke – dejansko bivanje - klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – obnova postopka
Vročitev je pravilno opravljena, če se postopek vročanja opravi na naslovu prebivališča stranke, pri čemer je odločilno, kje stranka dejansko živi, in ne, kje ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.
Predznamba hipoteke ima torej podlago v sodni odločbi, zaradi česar prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnin nanjo ne more vplivati.
Vknjižena pravica prepovedi predstavlja oviro za predznambo pridobitve pravic na nepremičnini le takrat, kadar so podlaga predlaganemu vpisu listine iz 2. do 4. tč. prvega odstavka 49. čl. ZZK-1, ne pa tudi takrat, ko gre za predznambo odločbe.
Tožeča stranka je dolžna podati trditveno podlago, iz katere sledi utemeljenost zahtevka. Ker pa tudi navedbe tožene stranke lahko nadomestijo manjkajoče trditve nasprotne stranke, sodišče ni ravnalo napačno, ko se je pri odločanju o zahtevku oprlo na trditveno podlago, ki jo je podala tožena stranka.
Ker je 1. odst. 182. čl. SZ-1 prehodna določba, ki ureja razmerja do sklenitve pogodbe o medsebojnih razmerjih in se izrecno nanaša na vzpostavitev upravljanja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je za potrebe izračuna stroškov upravljanja uporabilo ključ delitve (le) po solastniškem deležu glede na površino posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne površine vseh posameznih delov v etažni lastnini (in ne uporabne vrednosti posameznega dela v razmerju do uporabne vrednosti celotnega objekta, kot to določa 106. čl. SPZ).
Pogodbena izključitev zavarovalnega kritja za relativno ozek segment poškodb ni v nasprotju s kogentnimi določbami 121. člena OZ in je skladna z določbo 977. čl. OZ.