DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC0002742
KZ člen 256, 256/1. ZKP člen 359, 359/1-1, 371, 371/1-9, 371/1-11.
opis kaznivega dejanja – objektivna identiteta obtožbe in sodbe
Ob tem, ko državni tožilec ni posegel v dejanske očitke obtožbe, ko je prvo sodišče vse nespremenjene dejanske očitke povzelo v krivdorek, posegi pa so bili opravljeni le v neobvezni abstraktni opis dejanja, ne more biti utemeljen očitek, da ni podana objektivna identiteta med obtožbo in sodbo.
Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSM0020978
OZ člen 177, 179. ZMed člen 6. ZPP člen 8, 165, 165/3, 286, 286/1, 338, 338/1, 339, 339/1, 350, 350/2, 355. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 13, 13/7. URS člen 34, 35, 39.
poseg v pravico do zasebnosti – razžalitev dobrega imena in časti – objava prispevka v oddaji - kolizija ustavnih pravic
Ustavno garantirane pravice niso absolutne in so omejene z enakovrednimi pravicami drugih, zato vsako poseganje vanje ni nedopustno že samo po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, takšnega posega ne opravičujejo (test sorazmernost).
V spornem prispevku objavljene informacije so takšnega značaja, da lahko pripeljejo do oblikovanja negativnih vrednostnih sodb o posamezniku, zato je gotovo, da je bil interes tožeče stranke, da se te informacije ne razkrijejo javnosti, dejstvo, da so te bile objavljene brez njene privolitve, pa vodi v zaključek, da je s tem poseg v pravico do zasebnosti podan, za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti v tem obsegu pa je ugotavljanje, ali so bile v prispevku objavljene informacije tudi resnične, nepomembno.
Če resničnost objavljenih dejstev ni relevantna pri reševanju kolizije s pravico do zasebnosti, pa to ne velja v primeru posega v čast in dobro ime.
Kodeks novinarske poklicne etike sicer govori o tem, da mora novinar, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti (in ne, da mora pridobiti) odziv osebe, na katero se informacije nanašajo, vendar pa stopnja skrbnosti, s katero mora novinar v teh primerih postopati, lahko le narašča sorazmerno s težo obtožb.
Vrednostno opredeljevanje novinarke v spornem prispevku ne more imeti takšne teže, da bi že samo po sebi utemeljevalo sklep o protipravnosti ravnanja tožene strank, če je bilo oblikovano na temelju informacij, za katere je tožena stranka lahko sklepala, da so verodostojne, ter so bile tudi preverjene v taki meri, kot je to bilo v danih okoliščinah mogoče. Pravica časti in dobrega imena je sestavljena iz dvoje komponent, pri čemer ena izraža zavest človeka o lastni vrednosti, druga pa izraža vrednost, ki jo ima prizadeti subjekt v družbi, zato je napad na čast in dobro ime potrebno obravnavati ne le z vidika subjektivnega doživljanja prizadetega, temveč tudi upoštevaje objektivne kriterije, v tem kontekstu pa zavržnost ravnanja tožeče stranke ne more ostati brez pomena.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30 dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30 dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti – dokazna ocena
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva obstoja izbrisnega razloga - začetek postopka izbrisa - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru
Sklep o začetku postopka izbrisa z dne 23.7.2009 nad subjektom vpisa je bil zato izdan na podlagi domneve, da je podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP. Ker je torej razlog neposlovanja na poslovnem naslovu predviden kot samostojen izbrisni razlog in v predmetni zadevi je hkrati to tudi razlog, zaradi katerega je bil začet postopek izbrisa, ni mogoče upoštevati upnikovih trditev v pritožbi, da ima terjatev do subjekta vpisa in da zato zoper subjekta vpisa ni mogoče voditi postopka izbrisa brez likvidacije.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 2a/4. ZPRS-1 člen 2, 3, 3/1. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja na novo družbo - novonastala družba kot univerzalna pravna naslednica podjetja - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - določitev matične številke subjektu vpisa - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra
V pristojnosti sodišča je vodenje sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register, medtem ko je upravljanje sodnega registra v pristojnosti AJPES-a. Agencija na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, temu subjektu določi (med drugim) tudi matično številko.
Podaja ponudbe in začetek novega intervala se ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom.
Na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti.
ZPIZ-1 člen 60, 71, 71/1, 261, 261/3, 397, 397/1. ZPP člen 213, 224, 224/1, 224/3.
pravice na podlagi invalidnosti - invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - mnenja invalidskih pokojnin - javna listina
Izvedenski mnenji invalidskih komisij I. in II. stopnje sta bili podani v ustrezni sestavi specialistov s področja tožnikovih težav in specialista medicine dela, prometa in športa. Podani mnenji se ujemata z razpoložljivo medicinsko dokumentacijo, s takšno oceno tožnikove delazmožnosti pa se je strinjal tudi lečeči ortoped. Glede na to, da tudi iz razpoložljive medicinske dokumentacije ni razvidno, da tožnik ne bi bil zmožen za delo z omejitvami v polnem delovnem času oziroma da bi prišlo pri njem do popolne izgube delovne zmožnosti, je pravilna odločitev, da se ne izvede predlagani dokaz po pridobitvi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca, saj ta dokaz ne bi pripomogel k razjasnitvi dejanskega stanja.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
ZPP člen 282/2, 318/1, 339/2-7. ZUstS člen 43, 44.
zamudna sodba – nepristop tožene stranke na narok – odločba ustavnega sodišča – učinkovanje razveljavitve ustavnega sodišča
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-164/09 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odstavek 282. čl. ZPP. V primeru, ko ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo, razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga je določilo ustavno sodišče (43. člen ZUstS). Ker ustavno sodišče v prej citirani odločbi ni določilo nobenega roka, začne razveljavitev učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, to je 20.2.2010. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, pa se ne uporablja za tista razmerja, ki so nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.
davek na dodano vrednost – pravica prevaliti davek na končnega kupca – kapitalizirane obresti – procesne obresti
Tožeča stranka je kot upravljalec železniške infrastrukture, v okviru zakonske dolžnosti zagotavljanja pogojev za varen in neoviran železniški promet, odstranila nevaren in neustrezno vzdrževan železniški nivojski prehod, zato gre nedvomno za takšne storitve, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke. Tožena stranka je bila, na drugi strani, kot investitor cestnega predora pod železniško progo, dolžna nositi stroške fizične odstranitve nivojskega prehoda. Dela je tožeča stranka opravila za plačilo, saj je za stroške utemeljeno bremenila toženo stranko. Kot davčni zavezanec (ki mora od vsake opravljene storitve plačati davek) pa ima tožeča stranka pravico obračunani znesek davka prevaliti na končnega kupca oz. prejemnika storitev, konkretno na toženo stranko.
Obresti, ki so zapadle do vložitve izvršilnega predloga, ima tožeča stranka pravico kapitalizirati, od vsote kapitaliziranih obresti pa ima na podlagi določbe 381.čl. OZ pravico uveljavljati nadaljnje zamudne obresti (procesne obresti) od vložitve izvršilnega predloga do plačila.
Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 52, 79, 79/1, 79/2. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 63. ZPIZ člen 186, 186/2. ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/1, 91/1-3, 91/2, 92, 94, 94/1, 94/1-2, 94/1-4, 101/1, 104, 104/1, 160, 160/2, 163, 163/1, 163/2, 397.
nadomestilo za invalidnost - nove pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku, ki je bil uživalec pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 1. 1. 2003, je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti potrebno odločiti o novih pravicah na podlagi invalidnosti v skladu z ureditvijo v ZPIZ-1. ZPIZ-1 ne določa več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč bi tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto lahko pridobil pravico do nadomestila za invalidnost. Ker pa se v času vložitve zahteve in v času do izdaje dokončne odločbe ni zaposlil na drugem ustreznem delovnem mestu, saj delodajalec obveznosti zagotovitve dela delovnemu invalidu ni izpolnil (ampak je bil na čakanju, nato pa mu je prenehalo delovno razmerje), ne izpolnjuje pogojev za priznanje te pravice .
Dejstvo, da je do obveznosti plačila in kasneje do vračila zamudnih obresti od davka od dobička pravnih oseb prišlo zaradi sprejema in izvajanja zakona, ki je bil v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, samo po sebi še ne pomeni, da je bila tožena stranka v zvezi z izvršenim plačilom zamudnih obresti nepošteni pridobitelj. Če se v postopku presoje ustavnosti in zakonitosti splošnih aktov napadeni akt izkaže za nezakonit ali neustaven, ustavno sodišče odloči o usodi navedenega splošnega akta in o posledicah njegove razveljavitve. Glede uveljavljanja obogatitvenega zahtevka pa je treba upoštevati, da abstraktnost zakona izključuje individualno razmerje. To lahko nastane le na podlagi pravnega akta, katerega določbe se nanašajo na konkretno naslovljene osebe.