Haaška konvencija o civilnem postopku člen 1, 2, 6/1-1. ZPP člen 108/4, 135, 339/2-8.
vročanje osebi v tujini – vročanje po diplomatski pošti – neposredna vročitev po pošti - prostovoljen sprejem pošiljke
Ker med Republiko Slovenijo in med Republiko Srbijo ni veljavnega bilateralnega sporazuma, ki bi urejal pravno pomoč med organi obeh držav, se glede vročanja listin še vedno uporablja Haaška konvencija o civilnem postopku z dne 1.3.1954, ki zaradi pravnega nasledstva po bivši SFRJ veže tako Slovenijo kot Republiko Srbijo. Skladno s to konvencijo se osebi s sedežem v Republiki Srbiji sodna pisanja vročajo po diplomatski poti s prevodom v jeziku zaprošene države, lahko pa tudi neposredno po pošti brez prevoda, če naslovnik pošiljko sprejme.
Neposredna vročitev (s pošto) s konvencijo ni izključena ali prepovedana. Pogoj za pravilnost takšne vročitve je le, da naslovnik pošiljko prostovoljno sprejme. Tožeča stranka je s podpisom vročilnice sprejela tako poziv k popravi tožbi kot tudi izpodbijani sklep. V primeru, da sodnega pisanja ne bi želela sprejeti, bi morala bodisi odkloniti podpis vročilnice bodisi, če zaradi načina sprejemanja pošiljk pri tožeči stranki ni mogoče pregledati vsebine pred podpisom, nemudoma vrniti pisanje pošiljatelju z navedbo, da takšnega načina vročanja ne sprejema.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059228
ZDen člen 67, 88. OZ člen 9, 239, 520. ZIZ člen 17. ZPP člen 288.
skrbnik za poseben primer – upravičenja – nagib za sklenitev pogodbe – prenehanje pogodbe – res iudicata – izvršilni naslov – pridržna pravica
Prvemu tožencu (kot skrbniku za poseben primer) ni moč očitati samovoljnega delovanja v postopku denacionalizacije glede pritožbe zoper gradbeno dovoljenje oz. zlorabe procesnih pravic. Po določbi 88. čl. ZDen so pravni posli, sklenjeni po uveljavitvi ZDen (7.12.1991), s katerim se razpolaga z nepremičnim premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve, nični. Na nepremičnini, ki je bila nacionalizirana pravnemu predniku pravdnih strank, zato ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice. Ker niso bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, je bila njegova pritožba utemeljena.
odškodninska odgovornost delodajalca – škoda povzročena z ravnanjem drugega delavca
Delodajalčeva odškodninska odgovornost temelji na določilu 184. člena ZDR. Po njem morata biti za delodajalčevo odgovornost izpolnjeni dve temeljni predpostavki: da je škoda nastala delavcu na delu ali v zvezi z delom in da je podana delodajalčeva odgovornost zanjo po splošnih pravilih civilnega (odškodninskega) prava. Tako delodajalec med drugim odgovarja delavcu za škodo, ki izvira iz nesreče pri delu in za škodo, ki mu je povzročena zaradi ravnanja drugega delavca.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132, 132-1, 132-3, 132-4, 243. ZLNDL člen 2. ZNP člen 19, 19/1, 20, 30, 30/3.
zemljiškoknjižni postopek – izbris družbene lastnine – vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL – stranka zemljiškoknjižnega postopka – izbrisna tožba
Kdor misli, da je s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo, in sicer tudi, če ni sodeloval v zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji. V tem primeru sodišče prve stopnje presodi, ali je podan njegov pravni interes za vložitev pravnega sredstva. Vendar ga mora vložiti v roku, ki velja za udeleženca, kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Če udeleženec z interesom vloži pravno sredstvo po preteku tega roka, pa ga sodišče upošteva le, če ga je prejelo, preden je odločilo o pravočasno vloženem pravnem sredstvu drugega udeleženca.
Materialnopravno neveljavnost vpisa se sanira z izbrisno tožbo, kadar so zanjo podani pogoji. Po vsebini gre za stvarnopravno tožbo. Z njo se zavarujejo knjižne pravice na nepremičninah pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji.
Ker za zaključek, da je bila vročitev plačilnega naloga dolžnici, pravilno opravljena v spisu ni dokazne podpore, fikcija vročitve pisanja pa nastopi zgolj, če so okoliščine postopanja vročevalca iz obvestil jasno razvidne, sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo šteti, da je ugovor umaknjen.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - domneva obstoja izbrisnega razloga - začetek postopka izbrisa - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru
Sklep o začetku postopka izbrisa z dne 23.7.2009 nad subjektom vpisa je bil zato izdan na podlagi domneve, da je podan izbrisni razlog po 2. tč. 1. odst. 427. čl. ZFPPIPP. Ker je torej razlog neposlovanja na poslovnem naslovu predviden kot samostojen izbrisni razlog in v predmetni zadevi je hkrati to tudi razlog, zaradi katerega je bil začet postopek izbrisa, ni mogoče upoštevati upnikovih trditev v pritožbi, da ima terjatev do subjekta vpisa in da zato zoper subjekta vpisa ni mogoče voditi postopka izbrisa brez likvidacije.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 2a/4. ZPRS-1 člen 2, 3, 3/1. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja na novo družbo - novonastala družba kot univerzalna pravna naslednica podjetja - pristojnost sodišča za vodenje sodnega registra - določitev matične številke subjektu vpisa - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra
V pristojnosti sodišča je vodenje sodnega registra, ki pomeni odločanje o vpisih podatkov v sodni register, medtem ko je upravljanje sodnega registra v pristojnosti AJPES-a. Agencija na podlagi odločitve registrskega sodišča o vpisu ustanovitve subjekta vpisa v sodni register, temu subjektu določi (med drugim) tudi matično številko.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti – dokazna ocena
V pritožbenem postopku je v sporu majhne vrednosti dovoljeno grajati dokazno oceno samo takrat, kadar je ta opravljena brez upoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje 8. čl. ZPP, ne pa kadar je vsebino neprepričljiva (zmotna ugotovitev dejanskega stanja).
Podaja ponudbe in začetek novega intervala se ne moreta začeti oziroma odvijati istočasno, saj je za podajo ponudbe ob 15.07 uri gotovo bil potreben določen čas. Pritožba utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da zadnjega desetminutnega intervala ne bi smelo začeti ob 15.07 uri, torej v času, ko je ugotovilo podajo ponudbe najugodnejšega udeleženca, temveč bi moralo naslednji časovni interval začeti z enominutnim zamikom.
Na dražbi navzoči pooblaščenec upnika, ki se pritožuje, v pritožbi uveljavljene kršitve ni uveljavljal, čeprav bi glede na naravo same kršitve to lahko storil; v sami pritožbi tudi ne navaja, zakaj teh kršitev brez svoje krivde v postopku na prvi stopnji ni mogel navesti.
Ogrožujoča ravnanja pridržane osebe zaradi akutne alkoholne opitosti in ne zaradi simptomatike duševne bolezni ne opravičuje ukrepa prisilnega zdravljenja.
ZPIZ člen 124. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 129/2, 129/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/2.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – zavrženje zahteve
Ker je tožnik vložil dve zahtevi za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo, pa je bila prva (za priznanje od dneva, ko je tožniku delovno razmerje, sklenjeno za določen čas, dejansko sporazumno prenehalo) z odločbo toženca že zavrnjena, je toženec drugo (za priznanje od dneva, ko bi tožniku sicer z iztekom časa prenehala pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas) pravilno zavrgel, saj se ne dejansko ne pravno stanje zadeve nista spremenila.
Ker na podlagi istega dejanskega stanja in iste pravne podlage o tem, ali je tožnik upravičen do nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo že teče sodni postopek, je potrebno zaradi odločanja o isti pravici tožbo v tem delu zavreči.
Na podlagi zaključka, da je prva podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se tožniku prizna obstoj delovnega razmerja le do vročitve druge izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj zoper to drugo odpoved tožnik ni uveljavljal sodnega varstva (in se tako šteje za zakonito).
ZPP člen 115/1, 116, 117/2, 316, 338/3, 454/3. ZS člen 83.
sodba na podlagi pripoznave – nepristop tožene stranke na narok – neupravičen izostanek z naroka – preložitev naroka – upravičeni razlogi za preložitev naroka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – rok za predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Skladno s 1. odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži, če za to obstajajo upravičeni razlogi. Preložitev naroka je izjema, ki jo je potrebno presojati strogo, in zato prelaganje naroka brez izkazanih upravičenih razlogov, ki jih po naravi stvari po telefonu ni mogoče zagotoviti, ne sme priti v poštev. Breme, da zatrjuje in izkaže obstoj upravičenih razlogov, leži na stranki, ki se na preložitev sklicuje. Tožena stranka tudi v pritožbi okoliščin svojega izostanka ne pojasni konkretneje in zanje tudi ne ponudi nikakršnih dokazov. Zgolj s sklicevanjem na predhodno obvestilo tožena stranka še ni izkazala obstoja upravičenega razloga za preložitev naroka.
117. člen ZPP v 2. odstavku določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok, če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Ker je zatrjevan razlog za zamudo (zastoj v prometu) prenehal še isti dan in ker je bila tožena stranka takrat (na dan naroka za glavno obravnavo, 06. 07. 2009) z zamudo seznanjena, se je rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, upoštevaje sodne počitnice, skladno s 83. členom ZS iztekel 16. 08. 2009. Pritožbe, vložene 02. 09. 2009, zato ni mogoče obravnavati kot pravočasne vloge za vrnitev v prejšnje stanje.
URS člen 49. ZDR člen 172, 172/3. OZ člen 8, 86, 86/1.
pogodba o izobraževanju – ničnost – načelo enake vrednosti dajatev – načelo sorazmernosti – svoboda dela
Zaradi nesorazmernosti zaveze tožene stranke, da bo po opravljenem izobraževanju, zaradi katerega je bila odsotna z dela 13 mesecev, še pet let ostala na delu pri tožeči stranki, je v tem delu pogodba o izobraževanju nična.
Ker tožnica ni izkazala, da bi o zahtevi za priznanje bolniškega staleža od 12. 5. 2008 dalje toženec odločil z dokončno odločbo, za vsebinsko odločanje o takšnem zahtevku v socialnem sporu ni izpolnjena procesna predpostavka, zato se tožba zavrže.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1983) člen 42, 52, 79, 79/1, 79/2. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1983) člen 63. ZPIZ člen 186, 186/2. ZPIZ-1 člen 22, 91, 91/1, 91/1-3, 91/2, 92, 94, 94/1, 94/1-2, 94/1-4, 101/1, 104, 104/1, 160, 160/2, 163, 163/1, 163/2, 397.
nadomestilo za invalidnost - nove pravice na podlagi invalidnosti
Pri tožniku, ki je bil uživalec pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po predpisih, ki so se uporabljali do 1. 1. 2003, je zaradi poslabšanja že ugotovljene invalidnosti potrebno odločiti o novih pravicah na podlagi invalidnosti v skladu z ureditvijo v ZPIZ-1. ZPIZ-1 ne določa več pravice do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, temveč bi tožnik kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto lahko pridobil pravico do nadomestila za invalidnost. Ker pa se v času vložitve zahteve in v času do izdaje dokončne odločbe ni zaposlil na drugem ustreznem delovnem mestu, saj delodajalec obveznosti zagotovitve dela delovnemu invalidu ni izpolnil (ampak je bil na čakanju, nato pa mu je prenehalo delovno razmerje), ne izpolnjuje pogojev za priznanje te pravice .