načelo kontradiktornosti - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – vnaprejšnja zavrnitev dokaznega predloga - dokazni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
S tem ko je sodišče vnaprej zavrnilo dokaz o bistvenem dejstvu, ki je bil jasno predlagan in ki bi, če bi uspel, lahko pomenil uspeh v sporu, je sodišče kršilo pravico do dokaza tožene stranke, saj mu je onemogočilo dokazovanje okoliščine, ki je bistvena za odločitev o tožbenem zahtevku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021006
KZ člen 14, 50,196, 196/1, 196/4. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372/1, 383, 383/1, 391.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pogoji za dejanje majhnega pomena – kdaj šteti dejanje kot družbeno manj pomembno dejanje
Zagovornik obdolženca uveljavlja kršitev kazenskega zakona, ko navaja, da bi bilo potrebno dejanje obdolženca šteti kot družbeno manj nevarno dejanje, saj je obdolženi mlajši polnoletnik nekaznovan, dejanje je storil zato, ker je bil zaljubljen, pa tudi posledic dejanja ni. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da z navedenim v bistvu zagovornik meri na kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ko meni, da bi bilo potrebno obdolženčevo dejanje oceniti kot dejanje majhnega pomena iz člena 14 KZ. Pritožba v tej smeri pa po oceni pritožbenega sodišča ne more biti uspešna.
pravno nasledstvo izbrisane družbe – izstop družbenika
Datum pravnomočnosti sklepa o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra se sicer navaja kot datum izstopa njenih družbenikov, čeprav ne gre za klasičen izstop družbenika.
pravica do združevanja – omejevanje ustavno zajamčenih pravic – izključitev iz kluba – sodno varstvo pravic - procesnopravna jamstva – pravica do obrambe – vabilo
Ker je predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati s poenostavljenimi društvenimi postopkovnimi pravili.
SPZ člen 77, 77/3. ZNP člen 21, 35, 37, 139. ZPP člen 287, 287/2, 328.
določitev meje – skupni stroški postopka – sklep o stroških – popravni sklep –vezanost na predlog
Ustaljena sodna praksa je, da se odločitev o stroških postopka lahko pridrži za pisni odpravek sklepa. Glede na naravo in potek mejnega postopka odločanje o tem vprašanju, sočasno z določitvijo meje, tudi sicer običajno ni možno. Izvedenec geodetske stroke, katerega stroški so sestavni del skupnih stroškov, namreč le-te priglasi šele ob zaključku svojega dela, to je, ko izdela skico oziroma elaborat. Samo dejstvo, da sodišče prve stopnje v izrek sklepa, ki ga je sprejelo na kraju samem, ni vneslo odločitve, da bo o stroških postopka odločeno s pisnim odpravkom sklepa, pa ne pomeni takšne kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0059217
ODZ paragraf 418. ZIZ člen 272.
gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - soglasje lastnika za gradnjo - verjetnost terjatve
Tožnik ni izkazal verjetnosti terjatve, saj niti ne zatrjuje, da je bil dobroverni graditelj, zato z gradnjo na tujem svetu ni mogel pridobiti lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0059233
OZ člen 33, 65, 190.
predpogodba – ara – odstop od predpogodbe – pravica zahtevati sklenitev pogodbe – neupravičena pridobitev
Če je bila ara dana ob sklenitvi predpogodbe, stranki, ki zahteva dvojno aro, ni potrebno odstopiti od predpogodbe, saj pravica zahtevati njeno izpolnitev preneha že na podlagi zakona z iztekom 6 mesečnega roka. Do dvojne are je upravičena le, če izkaže, da so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani nasprotne stranke. Ta je lahko prejeto aro obdrži, če so razlogi za neizpolnitev predpogodbe na strani stranke, ki vračilo zahteva. Če nobena od stranki ni odgovorna za neizpolnitev predpogodbe, pa je stranka, ki je aro dala, upravičena do njenega vračila, saj je druga stranka aro prejela na podlagi, ki se pozneje ni uresničila.
trditvena podlaga – dokazno breme – delitev stroškov upravnika – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka poda zadostno trditveno podlago, če navede ključ delitve stroškov, kateri podatek je pri razdelitvi stroškov upoštevala podatke o solastništvu. Tožena stranka je tista, ki mora navedeno izpodbiti, če želi uspeti s svojim ugovorom.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – prodaja z lastninskim pridržkom – trditveno in dokazno breme – dokazni predlog – vsebina dokaznega predloga
Pridržek lastninske pravice je upravičenje oziroma jamstvo, ki ga pravni red daje prodajalcu, zaradi česar se kupec nanj ne more sklicevati in ga tudi ne uveljavljati, pač pa je prodajalec tisti, ki ima izbiro, da zahteva bodisi izpolnitev obveznosti (plačilo kupnine) bodisi vrnitev stvari.
Trditveno breme pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista pravotvorna dejstva, ki so odločilna za nastanek ali prenehanje pravice. Dokazni predlog pa mora biti oprt na konkretne trditve. Navedeno pomeni, da bi morala tožena stranka konkretizirano pojasniti, kdo, s kom in kdaj se je dogovoril kaj takšnega, česar pa ni storila. Namesto tega je predlagala le dokazna sredstva (dokaze), ne da bi prej postavila relevantne in konkretizirane trditve o dejstvih, ki naj bi se dokazala s temi dokaznimi sredstvi. Zaradi tega se kot pravilno izkaže ravnanje sodišča prve stopnje, ki je predlagane dokaze zavrnilo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059238
ZPP člen 339, 339/1, 339/1-1. ZD člen 143, 162, 167, 204, 210. ZZZDR člen 56.
predmet zapuščinskega postopka – upnik kot stranka zapuščinskega postopka – razlogi za prekinitev postopka – zahteva za ločitev zapuščine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Upnik, ki zahteva ločitev zapuščine, je stranka zapuščinskega postopka. V primeru spora glede obsega zapuščine lahko pride do prekinitve postopka, ki jih 210. čl. ZD našteva le primeroma. Če upnik zahteva ločitev zapuščine, je treba opraviti popis in cenitev premoženja ter druge ustrezne ukrepe.
ugovor v izvršilnem postopku - zakonske zamudne obresti
Glede zakonskih zamudnih obresti od zneskov, navedenih v izvršilnem naslovu velja, da so do dneva glavne obravnave oziroma do izdaje sodbe (v konkretnem primeru do 7.6.2002), pravnomočno ugotovljene in zato dolžnik višini zamudnih obresti, nateklih do tega dne, v izvršilnem postopku ne more več ugovarjati s sklicevanjem na prej omenjeno ustavno odločbo, saj bi sicer izvršilno sodišče res poseglo v pravnomočen izvršilni naslov.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30 dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30 dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče utemeljeno zahtevati le proti imetniku vknjižene lastninske pravice in le na podlagi tožbe oziroma predloga, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka zahteva ugotovitev obstoja lastninske oziroma solastninske pravice, pridobljene na izviren način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065075
OZ člen 173. ZPP člen 215, 216, 316.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja – višina denarne rente zaradi izgubljenega preživljanja – prosti preudarek – trditveno in dokazno breme
Denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja se odmeri glede na vse okoliščine primera. Ne more pa biti višja od tistega, kar bi oškodovanec dobival od umrlega, če bi bil ta še živ. Tako je treba ugotoviti, kakšen dohodek bi pokojnik dejansko dosegal, če bi še živel, in koliko od tega bi realno oziroma dejansko mogel prispevati k preživljanju tožnikov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi uveljavljana stališča sodne prakse, da se upoštevajo vsi dohodki, ki bi jih umrli po rednem teku stvari lahko ustvaril - bodisi z rednim bodisi z dodatnim delom.
Ker za zaključek, da je bila vročitev plačilnega naloga dolžnici, pravilno opravljena v spisu ni dokazne podpore, fikcija vročitve pisanja pa nastopi zgolj, če so okoliščine postopanja vročevalca iz obvestil jasno razvidne, sodišče prve stopnje tudi ne bi smelo šteti, da je ugovor umaknjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSM0020978
OZ člen 177, 179. ZMed člen 6. ZPP člen 8, 165, 165/3, 286, 286/1, 338, 338/1, 339, 339/1, 350, 350/2, 355. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 13, 13/7. URS člen 34, 35, 39.
poseg v pravico do zasebnosti – razžalitev dobrega imena in časti – objava prispevka v oddaji - kolizija ustavnih pravic
Ustavno garantirane pravice niso absolutne in so omejene z enakovrednimi pravicami drugih, zato vsako poseganje vanje ni nedopustno že samo po sebi, temveč je o protipravnem posegu mogoče govoriti le, kadar cilji, ki se s tem zasledujejo, takšnega posega ne opravičujejo (test sorazmernost).
V spornem prispevku objavljene informacije so takšnega značaja, da lahko pripeljejo do oblikovanja negativnih vrednostnih sodb o posamezniku, zato je gotovo, da je bil interes tožeče stranke, da se te informacije ne razkrijejo javnosti, dejstvo, da so te bile objavljene brez njene privolitve, pa vodi v zaključek, da je s tem poseg v pravico do zasebnosti podan, za odločitev o temelju odškodninske odgovornosti v tem obsegu pa je ugotavljanje, ali so bile v prispevku objavljene informacije tudi resnične, nepomembno.
Če resničnost objavljenih dejstev ni relevantna pri reševanju kolizije s pravico do zasebnosti, pa to ne velja v primeru posega v čast in dobro ime.
Kodeks novinarske poklicne etike sicer govori o tem, da mora novinar, pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, poskušati pridobiti (in ne, da mora pridobiti) odziv osebe, na katero se informacije nanašajo, vendar pa stopnja skrbnosti, s katero mora novinar v teh primerih postopati, lahko le narašča sorazmerno s težo obtožb.
Vrednostno opredeljevanje novinarke v spornem prispevku ne more imeti takšne teže, da bi že samo po sebi utemeljevalo sklep o protipravnosti ravnanja tožene strank, če je bilo oblikovano na temelju informacij, za katere je tožena stranka lahko sklepala, da so verodostojne, ter so bile tudi preverjene v taki meri, kot je to bilo v danih okoliščinah mogoče. Pravica časti in dobrega imena je sestavljena iz dvoje komponent, pri čemer ena izraža zavest človeka o lastni vrednosti, druga pa izraža vrednost, ki jo ima prizadeti subjekt v družbi, zato je napad na čast in dobro ime potrebno obravnavati ne le z vidika subjektivnega doživljanja prizadetega, temveč tudi upoštevaje objektivne kriterije, v tem kontekstu pa zavržnost ravnanja tožeče stranke ne more ostati brez pomena.