ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 46, 46/1, 167.
zaznamba sklepa o izvršbi – pridobitev hipoteke – zemljiškoknjižni postopek po uradni dolžnosti
Zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi.
Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi.
Pri odločanju o stikih je osnovno vodilo sledenje otrokovi koristi, vsebino tega pravnega standarda pa je potrebno konkretizirati tako z upoštevanjem osebnostnih značilnosti vseh vpletenih, kot tudi z oceno okoliščin in pogojev, v katerih otrok živi in tistih, ko preživlja čas z drugim od staršev.
pravica do združevanja – omejevanje ustavno zajamčenih pravic – izključitev iz kluba – sodno varstvo pravic - procesnopravna jamstva – pravica do obrambe – vabilo
Ker je predmet varstva ustavno zajamčena pravica do združevanja, je treba obstoj pogojev za njeno omejevanje presojati z upoštevanjem procesnopravnih standardov. Njihovega zniževanja ni mogoče opravičevati s poenostavljenimi društvenimi postopkovnimi pravili.
Toženec v odgovoru na tožbo priznanje, da nepremičnina sodi v skupno premoženje, na katerem tožnici sicer priznava vtoževani delež, pogojuje s tožničinim odkupom njegovega solastniškega deleža. Toženec torej ni pripoznal zahtevka, ob takšnem stališču toženca pa je bila tožba potrebna, zato niso izpolnjeni pogoji za uporabo 157. čl. ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje – napaka sodišča – opustitev vročitve vabila – pojasnila k navedbam v pritožbi – poizvedbe sodišča prve stopnje o zatrjevanih kršitvah
Napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče (da ji ni vročilo vabila na narok), ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Ker je za odločitev o utemeljenosti pritožbe potrebno ugotoviti, ali je bila dejansko storjena napaka s strani sodišča oziroma pooblaščenih subjektov, ki so vročitev opravljali (ali obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, kot to izhaja iz vročilnice), pritožbeno sodišče vrača zadevo sodišču prve stopnje s pozivom, da opravi potrebne poizvedbe ter poda pojasnila, ali so navedbe pritožnika resnične.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065009
ZGO člen 2. ZGJS člen 6. ZPP člen 7, 212, 339/2-8, 354, 354/1.
povzročitev škode – padec na poledenelem pločniku – odškodninska odgovornost – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – pasivna legitimacija – odškodninska odgovornost občine – odškodninska odgovornost izvajalca javne službe – neustavnost občinskih odlokov – zastaranje terjatve – ugovor zastaranja – pomanjkanje razlogov – uporaba predpravdnega izvedeniškega mnenja brez soglasja strank – kršitev kontradiktornost postopka – pravica do izjave v postopku – absolutna bistvena kršitev določb postopka – trditveno in dokazno breme – pravica do pritožbe
Ker sta se obe toženi stranki uprli uporabi izvedeniškega mnenja, pridobljenega pred pravdo, bi ga lahko sodišče upoštevalo zgolj kot del tožnikovih navedb. Na navedeno mnenje, ki ga je sodišče dejansko povzelo v podlago svoje odločitve, namreč toženi stranki nista mogli podati pripomb, ne zahtevati dopolnitve ali izvedencu postavljati vprašanja, s tem pa jima je bila odvzeta pravica do izjave v postopku.
Pritožbeno sodišče opozarja na enotno stališče sodne prakse glede zavezancev za plačilo odškodnin v tovrstnih primerih, in sicer, da odškodninsko odgovarja občina oziroma subjekt, kateremu je občina poverila izvajanje obvezne lokalne službe, ne pa posamezniki. Pri tem je treba morebitno odgovornost toženih strank presojati le po načelu krivdne odgovornosti in ne po načelu objektivne odgovornosti.
regulacijska začasna odredba – namen regulacijske začasne odredbe
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, temveč začasna ureditev spornega razmerja.
Regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati, kadar so posledice za tožnika in toženca v ravnovesju, pri tem pa mora tožnik verjetno izkazati nevarnost nastanka nenadomestljive škode oziroma težko nadomestljive škode.
pripoznava zahtevka – pripoznanje zahtevka – sodba na podlagi pripoznave – delna sodba – načelo kontradiktornosti – pravica do izjave
Sodišče o pripoznanem zahtevku ne izvaja dokazovanja v kontradiktornem postopku, ker spora med strankama ni več. Zato ni pravno relevantno, ali je bil tožnik vabljen na glavno obravnavo in ali se jo je udeležil, niti to, ali se je o pripoznavi toženke izjasnil.
V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine mora upravnik glede na ugovor dolžnika obrazložiti višino vtoževanega zneska. Za utemeljenost terjatve ne zadostuje priložitev večjega števila listin.
izostanek s prvega naroka - zamudna sodba – učinkovanje odločbe ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-164/09-13 z dne 4.2.2010 razveljavilo 2. odst. 282. člena ZPP, po katerem je zamudno sodbo mogoče izdati kljub vloženemu odgovoru na tožbo, če je toženec izostal s prvega naroka. Razveljavljena zakonska določba se tako ne uporablja več za razmerja, nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve, če do tedaj še ni bilo pravnomočno odločeno.
zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – spor o obstoju pravice pridobljene na izviren način
Zaznamba spora o pridobitvi pravice se dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik oziroma predlagatelj postopka od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Pritožnica se sklicuje na pridobitev lastninske pravice na deležu spornih nepremičnin z dedovanjem po pokojni materi. Pridobitev lastninske pravice z dedovanjem se uvršča med izvedene (derivativne), načine pridobitve lastninske pravice in ne med izvirne (originarne) načine.
URS člen 2, 15, 15/1, 15/3, 23, 146. EKČP člen 6. ZST-1 člen 11, 21, 39.
taksna obveznost - dostop do sodišča - pravico do sodnega varstva - pravica do poštenega sojenja - socialna država - neustavnost ZST-1 - prehodne določbe ZST-1
Zgolj s sprožitvijo postopka tožniki niso mogli utemeljeno pričakovati določene višine taks v kasnejšem morebitnem postopku, do katerega lahko pride ali pa ne. To bi pomenilo, da za že uvedene postopke zakonodajalec nikdar ne bi smel povišati taks. Ustavno sodišče je že presodilo, da ni ustavno sporna prehodna ureditev, ki bi nove takse uveljavila za vse postopke v teku, ne samo za na novo začete postopke.
Ko stranka vloži neko vlogo, se lahko utemeljeno zanese na taksno tarifo veljavno v času vložitve vloge. Zato zakonodajalec tarife ne sme povišati za že vložene vloge (za katere taksa še ni bila terjana). Gotovo pa ista logika ne more veljati za celoten postopek, vključujoč celo izredna pravna sredstva.
Za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi, ki so začeli teči po uveljavitvi novega zakona, se uporablja nov zakon (ZST-1).
kaznivo dejanje zlorabe položaja - zloraba položaja - dvojna funkcija stečajnega upravitelja in direktorja podjetja
V zvezi s tem je potrebno najprej ugotoviti, da se očitek zlorabe položaja direktorja podjetja in hkrati stečajnega upravitelja že pojmovno izključuje, saj kolikor naj bi obdolženec s posameznim očitanim mu dejanjem zlorabil položaj stečajnega upravitelja, s tem istočasno ni mogel zlorabiti še položaja direktorja
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064002
SPZ člen 33, 35. ZPVAS člen 2.
motenje posesti – sposobnost biti stranka – pasivna legitimacija – agrarna skupnost
Čeprav se je toženec skliceval, da je motilno ravnanje naročila agrarna skupnost, je kot njen predsednik pasivno legitimiran v pravdi zaradi motenja posesti. Agrarna skupnost namreč po 2. odst. 2. čl. ZPVAS ni pravna oseba, toženec pa je član agrarne skupnosti, ki se je osebno angažiral v zvezi z motilnim dejanjem, od katerega ima kot solastnik parcele, na kateri je bilo preoranje izvršeno, tudi korist.
načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Zemljiškoknjižno sodišče se pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme spuščati v materialnopravno presojo pravnega naslova, ampak je omejeno samo na preizkus formalnih predpostavk, ki jih določa ZZK-1 v 148. členu.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0058417
ZOR člen 124/1, 132, 270/3. OZ člen 111, 247/3.
posojilna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi zamude s plačilom obroka – razveza pogodbe – nasprotovanje kogentnm predpisom – ničnost pogodbenega določila – pogodbena kazen – pogodbeno dogovorjena odškodnina – načelo pravične odškodnine – učinki razdrte pogodbe – sporazum o zavarovanju denarne terjatve v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Tožeča stranka je s tožbo zahtevala, da ji tožena stranka plača razliko od dolga, ki ga je že odplačala v času trajanja pogodbe, in do celotne pogodbeno dogovorjene obveznosti, kar naj bi znašalo 65.195,26 EUR. Pri tem se je sklicevala na določbo 2. odst. VI. točke pogodbe, v kateri je določeno, da je tožeča stranka ob razdrtju pogodbe zaradi zamude tožene stranke s plačili obrokov za več kot 30 dni, upravičena zahtevati plačilo vseh ostalih neplačanih obrokov, ki zapadejo takoj v plačilo. Sodišče prve stopnje je na nasprotovanje tožene stranke materialnopravno pravilno ocenilo, da navedenih pogodbenih določb ni mogoče uporabiti, saj so v nasprotju s prisilnimi predpisi. Te pogodbene določbe namreč ni mogoče uporabiti kot določbe o pogodbeni kazni, saj le ta ne more biti dogovorjena za denarne obveznosti. Prav tako je pravilno ocenilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni podala trditev, da gre za pogodbeno dogovorjeno odškodnino. Zato je pravilno ocenilo, da so pogodbene določbe, da v primeru razdrtja pogodbe zapadejo v plačilo še vsi preostali nezapadli obroki skupaj z obrestmi, v nasprotju z načelom o pravični odškodnini in zato nične.
Dejstvo, da sta pravdni stranki hkrati s pogodbo sklenili še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve z notarskim zapisom, v katerem sta opredelili enake obveznosti tožene stranke kot pa v 1. odst. 6. člena pogodbe, nima v tem sporu nobenega vpliva. Notarski zapis je namreč javna listina, ki je sicer izvršilni naslov, vendar pa nima lastnosti pravnomočnosti glede obveznosti, ki temelji na pravnem poslu, ki je v njej zajet. To pa pomeni, da lahko dolžnik vselej izpodbija v pravdnem postopku veljavnost pravnega posla, iz katerega izhaja sama obveznost. Ob dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je posojilna zastavna pogodba delno nična, je neupoštevno pritožbeno sklicevanje na vsebino notarskega zapisa.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065051
OZ člen 512. SPZ člen 66. ZPP člen 41, 44, 286b.
ugotovitev vrednosti spornega predmeta – stvarna pristojnost – način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – prodajna pogodba – solastnina – upravičenja solastnika – zakonita predkupna pravica – uveljavljanje zakonite predkupne pravice solastnika – kršitev načela kontradiktornosti – obveznost pravočasnega grajanja napak v postopku
Šestmesečni rok predkupnega upravičenca za uveljavljanje predkupne pravice teče od dne, ko je ta zvedel za prodajno pogodbo in za prenos lastninske pravice, pri čemer ni treba, da bi takrat izvedel tudi za vse pogoje prodajne pogodbe. V roku šestih mesecev se namreč kot solastnik nepremičnine lahko o celotni vsebini prodajne pogodbe prepriča z vpogledom listin v zemljiški knjigi.
posest – izguba posesti – spor zaradi motenja posesti – rok za sodno varstvo pred motenjem ali odvzemom posesti
V teku postopka zaradi motnja posesti je tožnica razširila zahtevek zaradi dodatnega motilnega ravnanja. Ker je to storila po izteku prekluzivnega tridesetdnevnega roka, je ta del njenega zahtevka zavržen.
V konkretnem primeru je tožnik ob razpadu družinske skupnosti opustil uporabo solastne hiše, solastnica pa z uporabo nadaljuje. Solastnika se očitno nista dogovorila, kdo bo v hiši prebival oziroma kakšne pravice bo imel, hiša pa tudi ni razdeljena. Tožnik svojega prikrajšanja ni zatrjeval in tudi ne dokazal. Ugotovitev sodišča, da ni prišlo do neupravičenega premika premoženja iz sfere tožnika na toženca, je tako pravilna, pravilno pa je sodišče odločilo tudi, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.