FIRMSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00076986
ZGD-1 člen 12, 12/1, 23, 23/1, 25, 25/1, 25/3. OZ člen 131, 352, 352/1, 365. ZIL-1 člen 121a, 124c. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 185, 185/1, 186, 188, 188/2, 188/3.
neposlovna odškodninska odgovornost - povzročitev škode - firma - prenehanje družbeništva v družbi - osebno ime in priimek kot sestavina firme - soglasje družbenika - ugovor pasivne legitimacije - ugovor zastaranja - zastaranje odškodninske terjatve - predlog za izvršbo kot tožba - pretrganje zastaranja - licenčnina - učinkovito sodno varstvo - sprememba tožbe - delni umik tožbe - privilegirana sprememba tožbe
Sodišče prve stopnje je pasivno stvarno legitimacijo toženke pravilno prepoznalo v trditvah tožnika, da je toženka tista družba, ki je brez njegovega soglasja poslovala s firmo, v kateri je bil njegov priimek, in mu s takšnim ravnanjem povzročila škodo. Zoper toženko se uveljavlja neposlovna odškodninska odgovornost, predpostavke katere so protipravnost, škoda, vzročna zveza in krivda (131. člen OZ).
Odločitev o dovolitvi spremembe tožbe z dne 27. 9. 2021 je vezana zgolj na vprašanje njene smotrnosti z vidika celostne razrešitve spornega razmerja in nikakor ne na okoliščino, ali je spremenjeni zahtevek vsebinsko utemeljen. Zato toženka ne more uspeti s pritožbenim sklicevanjem na ugovor pasivne legitimacije. Namen te procesne možnosti je namreč v tem, da se v skladu z načelom ekonomičnosti odloči o vseh zahtevkih, ki izvirajo iz istega pravnega razmerja, v enem postopku in uporabi enako, že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna ureditev spora. To je tudi v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj bi moral v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo.
Tožnikov zahtevek za plačilo običajne licenčnine utemeljen na podlagi 124.c člena v zvezi s 121.a členom ZIL-1.
začasna odredba - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo - stroški ugovora - taksna tarifa - odvetniški stroški
Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.
stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pritožba - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravnomočnost sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlagateljica ni plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo niti ni uspela s predlogom za taksno oprostitev, zato se je njena pritožba v skladu s 105.a členom ZPP s potekom roka za plačilo sodne takse štela za umaknjeno. Ker zoper sodbo ni bilo več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, je ta postala pravnomočna, potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe pa je bilo utemeljeno izdano.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu s sklicevanjem na odločitev sodišča v omenjeni pravnomočni zadevi pravilno zaključilo, da predlagateljica ni imetnica 100% (pa tudi ne manjšega) poslovnega deleža prve toženke, zato njen pravni interes za stransko intervencijo na strani tožene stranke ni izkazan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078506
ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-8. URS člen 22, 23, 23/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev ugovora - kontradiktornost v postopku zavarovanja - ugovorne navedbe - ugovor aktivne legitimacije - pogoji za izdajo začasne odredbe - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do poštenega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - ugovor krajevne pristojnosti - pravila postopka v gospodarskih sporih - promet z gozdovi - predkupna pravica
V postopku zavarovanja se kontradiktornost nujno ne zagotavlja pred izdajo začasne odredbe, ampak šele naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev, kar je skladno z določbami ZIZ in stališči Ustavnega sodišča. Je pa zato še toliko bolj potrebno oziroma nujno, da se sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb tudi opredeli. V nasprotnem primeru, če sklep o ugovoru predstavlja le prepis navedb strank in nato v delu, ki naj bi predstavljal obrazložitev odločitve o ugovoru le prepis sklepa o začasni odredbi, je načelo kontradiktornosti dejansko izvotljeno. Ugovorne navedbe so dopustne in za odločitev pomembne, v izpodbijanem sklepu pa o njih ni najti razlogov. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča sam po sebi ne vpliva niti na pristojnost niti na pravila postopka. Zato morebiten napačen vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega (naravnega) sodnika. Pritožba pa ne zatrjuje, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ne bi bila določena skladno z vnaprejšnjimi pravili ZS, Sodnega reda in letnega razporeda dela sodnikov, kot tudi ne navaja, da bi sodišče prve stopnje uporabilo kakšno določbo, ki jo sme uporabiti samo v gospodarskih sporih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00078423
OZ člen 18, 29, 59, 59/2. ZASP člen 31, 80, 80/1, 80/2, 137, 137-1, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
procesna legitimacija - stvarna legitimacija - konkludentno soglasje - pogajanja - odložni pogoj - učinkovanje ex tunc - pravica radiodifuzne retransmisije - pravica radiodifuzne retransmisije oddaj RTV-organizacij - avtorsko delo - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - licenčna analogija
Če je bilo uporabniku ponujeno, kot je bilo ugotovljeno, da je bilo pritožnici, da retransmisijo po izteku licenčne pogodbe vrši po isti ceni, in to na način "vzemi ali pusti", pa ponudba ni sprejeta in uporabnik še naprej retransmitira programe, je velikost oškodovanja - z uporabo merila dogovorjenega honorarja - materialnopravno utemeljeno, praktično pa preprosto odčitati iz te ponudbe.
Konkludentnega soglasja ne potrjuje zanesljivo niti okoliščina, da je tožnica pritožnici v spornem obdobju "dostavljala signal". Na prvi stopnji ni bilo do konca raziskano, kaj to zares pomeni (signal je valovanje, ne stvar). Ugotovljeno pa je bilo bistveno, da je pritožnica lahko TV-programe A. kadarkoli prenehala retransmitirati svojim naročnikom. Zato za utemeljenost izpodbijane sodbe v tem delu zadostuje že pravilno splošno izhodišče, da ni dolžnost imetnika izključne pravice, da preprečuje njene kršitve, temveč tretjih, da je ne kršijo.
Podjetje ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov. Česar pa o tožnici ni mogoče trditi, če ima ob sebi konkurenta, ki ponuja substitute, h katerim je bilo mogoče preiti, in nasproti sebi kartel strank s primerljivo močjo, kot je njena.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje družine - fizična oseba
Za odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks je poleg materialnega položaja same stranke relevanten tudi materialni položaj njenih družinskih članov, med katere v konkretnem primeru štejejo tožnikova žena in oba sinova, ki ju je tožnik dolžan preživljati. Tožnik v pritožbi zgolj opozarja na slabo finančno situacijo, v kateri se je znašel on sam, ne izpodbija pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o materialnem položaju njegovih družinskih članov, zato s pritožbo ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o dobrem premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov.
ZGD-1 člen 480, 481, 483. DZ člen 69. ZSReg člen 7, 34.
odsvojitev dela poslovnega deleža - poslovni delež - skupno premoženje zakoncev
Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano.
Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na četrti odstavek 11. člena ZST-1, po katerem ne more ne glede na premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje oprostiti dolžnika plačila sodne takse, ker ta ne dosega zakonskega minimuma, ki ga je dolžan v vsakem primeru plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00078313
OZ-UPB1 člen 360, 366, 367. ZKP člen 129. URS člen 23.
pretrganje zastaranja - zastaranje - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - napotitev upnika na pravdo - napotitev na pravdo - pretrganje zastaralnega roka - pretrganje zastaranja terjatve - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - pravnomočnost kazenske sodbe - procesni rok
Zakona res ni mogoče razlagati zgolj formalistično, zato je v vsakem konkretnem primeru treba upoštevati vse okoliščine zadeve in opraviti tehtanje med pomenom in namenom določb o zastaranju in o pretrganju zastaranja na eni strani in posegom v pravico do sodnega varstva na drugi strani. Po mnenju pritožbenega sodišča pa okoliščine predmetne zadeve niso take narave, da bi utemeljevale odstop od jasnega pravila 367. člena OZ in 129. člena ZKP. Tožeča stranka je bila aktivna v kazenskem postopku (vložila je celo pritožbo), na pravdo je bila napotena že v sodbi sodišča prve stopnje z dne 28.2.2022 (in ne šele z odločbo o pritožbi). V kazenskem postopku je postavila premoženjskopravni zahtevek, ki je moral biti po vsebini bolj ali manj enak odškodninski tožbi (oškodovanec mora obrazloženo navesti vse predpostavke odškodninske odgovornosti in postaviti zahtevek po višini), zaradi česar priprava tožbe ne zahteva kakšnih posebnih naporov. Do dejanske seznanitve z oprostilno sodbo je prišlo že po desetih dneh, kar ni bistveno vplivalo na možnost pravočasne vložitve tožbe in torej ni šlo za položaj, ko bi bil razkorak med datumom pravnomočnosti in datumom dejanske seznanitve s sodbo tako velik, da bi praktično onemogočal pravočasno vložitev tožbe in da ne bi bil že pojmovno vključen v določbo 367. člena OZ. Pravila so bila za vse stranke pravnega razmerja znana vnaprej. Tožeča stranka je relativno velika družba, ki razpolaga z ustreznim aparatom, poleg tega pa ima še strokovno pomoč odvetniške družbe. Kakšnih drugih konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale drugačno odločitev, pa tožeča stranka ni navedla.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - ustna odpoved - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe
Med strankama je obstajala korespondenca o tem, da tožena stranka ne želi več nadaljevati najemnega razmerja. Ob upoštevanju konkretnih ugotovljenih okoliščin in ravnanj pravdnih strank, je po zaključku višjega sodišča tožena stranka utemeljeno štela, da je šlo za sporazumno prenehanje najemnega razmerja v skladu s pogodbo.
stečajni postopek nad pravno osebo - solidarno poroštvo - zastaranje - zastaranje poroštvene obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pri solidarnem poroštvu in v primeru, ko je za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika določen daljši zastaralni rok, poroštvo zastara takrat kot obveznost glavnega dolžnika. Stališče akcesornosti se namreč razteza (tudi) na vprašanje zastaranja, (da imata glavni dolžnik in porok različne zastaralne roke) velja za subsidiarne, ne pa tudi za solidarne poroke.
postopek preventivnega prestrukturiranja - pritožbeni postopek - sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse za pritožbo v ponovljenem postopku - sodna taksa za novo pritožbo - nastanek taksne obveznosti
Pritožnik s sklicevanjem na sodno takso, plačano za predhodno pritožbo, četudi je bila utemeljena, ne more uspeti. Na nastanek taksne obveznosti za novo pritožbo izid predhodnega pritožbenega postopka ne vpliva. Na podlagi prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za pravno sredstvo ob njegovi vložitvi. Če stranka vloži novo pritožbo, mora zanjo plačati sodno takso.
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - odprava napak - nedovoljen ugovor - ugovorni razlog - postopek preizkusa terjatev - meje preizkusa - prerekanje - postopek s tožbo - napotitev na pravdo
Proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev lahko vloži ugovor (1) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če upravitelj njegovega ugovora ni upošteval v popravku osnovnega seznama preizkušenih terjatev po tretjem odstavku 62. člena ZFPPIPP in (2) upnik, ki je pravočasno vložil ugovor o prerekanju terjatve, če seznam ne vsebuje njegovega ugovora ali če so podatki o tem ugovoru nepravilni (66. člen ZFPPIPP).
Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev, ni pa mogoče z ugovorom izpodbijati razlogov, zaradi katerih je upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico. Ravno to pa poskuša pritožnik.
Postopek preizkusa terjatev in ločitvenih ter izločitvenih pravic ni namenjen preizkusu sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti upraviteljeve izjave o prijavljenih terjatvah, ločitvenih in izločitvenih pravicah, torej o utemeljenosti priznanja ali prerekanja le-teh. V primeru njihovega prerekanja je treba vprašanja, ki jih s pritožbo načenja pritožnik, rešiti v posebnem postopku s tožbo, v stečajnem postopku pa je stvar odločitve sodišča le presoja, koga bo napotilo na pravdo.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 264, 337, 337/1, 337/2, 341, 341/7-1, 341/7-2, 371, 371/11-1. OZ člen 3, 419.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - ločitveni upnik - plačilo kupnine - način plačila - pobotanje medsebojnih terjatev - pravno nasledstvo - veriga pogodb - pravočasnost prijave terjatve - prenos terjatve na novega upnika - obvestitev upravitelja - obvestitev dolžnika - vrstni red - poplačilo ločitvenega upnika - pravnomočnost sklepa o razdelitvi - pooblastitev
Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.
Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi, čeprav zakonsko ni izrecno urejen.
Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (enajsti odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat.
OZ člen 329. ZFPPIPP člen 298a, 302, 334, 443. ZPP člen 188, 188/3, 325, 329, 347, 347/6. ZMZPP člen 17.
ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenehanje terjatve - prenehanje ločitvene pravice - prenehanje pravne osebe - tuja pravna oseba - dopolnilna sodba - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe
Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, o njem presoja na podlagi okoliščin oziroma po stanju na dan izdaje sodbe, kot to pravilno izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Ker je na dan izdaje sodbe tožena stranka obstajala, saj je po izničenju izbrisa po pravu države J. nastopila pravna fikcija, kot da do izbrisa sploh ni prišlo, terjatev in ločitvena pravica iz razloga neobstoja tožene stranke zato nista prenehali.
Ne glede na dejstvo, da ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in v času izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev tožena stranka ni obstajala, to ne pomeni, da je obveznost stečajnega dolžnika prenehala ali da je ni bilo mogoče izpolniti.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
URS člen 35. ZFPPIPP člen 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/2. ZIZ člen 71, 71/2, 221.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - posebna pravila o prodaji določenega premoženja - prodaja nepremičnine v postopku osebnega stečaja - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - rok za izpraznitev - novela ZFPPIPP-H - način izvršbe - odlog izvršbe - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic
Z zadnjo novelo ZFPPIPP (ZFPPIPP-H) je bil, prav z namenom varstva dolžnikove pravice do doma, spremenjen četrti odstavek 395. člena ZFPPIPP, ki je določal, da izvršilna dejanja iz 221. člena ZIZ (po katerem se izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku) na podlagi pravnomočnega sklepa iz tretjega odstavka 395. člena ZFPPIPP namesto izvršitelja opravi upravitelj, in sicer tako, da mora sedaj po četrtem odstavku 395. člena ZFPPIPP upravitelj v imenu stečajne mase predlagati prisilno izvršitev pravnomočnega sklepa iz drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP.
S spremembo četrtega odstavka 395. člena ZFPPIPP je predlagatelj zagotovil, da se tudi v primeru, ko se v postopku osebnega stečaja prodaja stanovanje ali družinska stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, ob njeni izpraznitvi ob upoštevanju vseh okoliščin primera (v izvršilnem postopku) doseže pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 389, 389/3. ZIZ člen 102. ZSVarPre člen 26.
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - enakomerno poplačilo upnikov - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - stečajna masa - posebna pravila o stečajni masi - plača in drugi prejemki - prejemki izvzeti iz stečajne mase - pravni interes za vodenje postopka osebnega stečaja - pomanjkanje pravnega interesa
Postopek osebnega stečaja se lahko vodi tudi brez odpusta obveznosti, saj je primarni cilj stečajnega postopka enakomerno poplačilo upnikov. Vendar je pogoj za dosego tega cilja, da ima dolžnik premoženje in/ali prejemke, iz katerih se bo lahko skladno z določbo 389. člena ZFPPIPP oblikovala stečajna masa. V kolikor je dolžnikova plača v celoti izvzeta iz stečajne mase po 389. členu ZFPPIPP, drugega premoženja pa dolžnik nima, in ni možnosti za odpust obveznosti (če dolžnik ni podal predloga ali obstojijo ovire za odpust), je treba dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavreči.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299a, 299a/1-3, 299a/4, 330, 330/3.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - dodatni sklep o prodaji - začetek prodaje - ovira za prodajo na prisilni dražbi - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - načelo koncentracije postopka - zaznamba
Zamuda roka za prijavo izločitvene pravice ne povzroči prenehanja izločitvene pravice. Vendar pa z zamudo tega roka preneha ovira za prodajo nepremičnin, ki so predmet izločitvene pravice.
Prijava izločitvene pravice je pravočasna le, če je vložena v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člen ZFPPIPP). Četudi je upnik vložil tožbo zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice, ta tožba ne preprečuje prodaje premoženja v smislu tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP, če izločitvena pravica ni bila pravočasno prijavljena. Vložena tožba na uveljavitev prerekane izločitvene pravice je ovira za prodajo premoženja samo, če je bila izločitvena pravica pravočasno prijavljena. V nasprotnem primeru bi to pomenilo (lahko tudi namerno) oviranje izvedbe stečajnega postopka.
ZFPPIPP člen 61, 61/4, 61/4-3, 61/4-4, 256, 396, 396/2, 396/4.
sklep o preizkusu terjatev - seznam preizkušenih terjatev - obrestovanje terjatve - sklep o končanju postopka osebnega stečaja
Upnica se ne pritožuje utemeljeno proti sklepu o preizkusu terjatev. Terjatev za glavnico, obresti, natekle do začetka stečajnega postopka, in stroške ji je bila priznana, napačno pa naj ji sodišče prve stopnje ne bi priznalo tudi zakonskih zamudnih obresti, tekočih od začetka stečajnega postopka do plačila.
Odločitev, ki jo pritožnica pogreša, je treba sprejeti v sklepu o končanju postopka osebnega stečaja, tj. nad premoženjem fizične osebe, skladno z drugim odstavkom in zaradi učinka iz četrtega odstavka 396. člena ZFPPIPP.