podizvajalska pogodba - prekinitev pogodbe - povrnitev premoženjske škode - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbena škoda - izgubljeni dobiček - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved organizaciji za plačilni promet - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Pritožbeno sodišče po navedbah pritožnice ugotavlja, da je sodišče prve stopnje res napačno citiralo določilo tretjega odstavka 17. člena Podizvajalske pogodbe št. 2020/36, po katerem naj bi bilo soglasje naročnika DARS, d. d. pogoj za veljavnost pogodbe s tem pa tudi aneksa, saj citirano določilo določa le, da so sestavni del pogodbe dokumenti, ki tvorijo nedeljivo celoto in natančno pojasnjujejo pogodbo v naslednjem vrstnem redu, pogodba med naročnikom in izvajalcem DARS, ponudbeni predračun, celotna pogodbena dokumentacija navedena v pogodbi, generalni terminski in finančni plan, tehnična dokumentacija, politika kakovosti in ravnanja z okoljem ter izjavo podizvajalca, da se je seznanil s sistemom ravnanja z okoljem in politiko kakovosti. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prišlo do pisne napake v obrazložitvi sodišča prve stopnje, saj je pravilna navedba 13. člena Podizvajalske pogodbe, ki določa, da v primeru, da naročnik izvajalcu ne odobri vključitve podizvajalca in s tem izvajanja del po pogodbi iz kakršnihkoli razlogov, je izvajalec upravičen, da odstopi od podizvajalske pogodbe s podizvajalcem brez kakršnihkoli obveznosti do podizvajalca. Seveda glavno določilo pogodbe velja tudi za dodatne storitve po aneksu, ki sta jih sklepali pravdni stranki in zanje nista dobili soglasja DARS, d. d.
služnosti - stvarna služnost - neprava stvarna služnost - pogodbeno dogovorjena služnost - nastanek stvarne služnosti na podlagi pravnega posla - idealni delež solastnika - numerus clausus stvarnih pravic
Stranke se sicer lahko s pogodbo dogovorijo o ustanovitvi obligacijske pravice z vsebino, ki bi dajala upravičenje parkiranja, poti, vožnje in dovoza z vsemi vozili na določenem delu nepremičnine, vendar je sodišče prve stopnje glede na besedilo 12. člena prodajne pogodbe pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi ne gre za takšen primer. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da besede služnost v 12. členu prodajne pogodbe ni mogoče drugače tolmačiti kot skladno z institutom služnosti v smislu ureditve SPZ in da ta pogodbena določba ne ustvarja niti obligacijskih pravnih posledic, ki bi utemeljevale obravnavani tožbeni zahtevek.
Stvarno služnost je mogoče ustanoviti samo na celotni nepremičnini, stvarna služnost na idealnem solastniškem deležu pa ni mogoča.
najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - izpraznitev poslovnega prostora - sprememba dejavnosti - nesubstanciran dokaz - informativen dokaz - trditveno breme
Odstop od najemne pogodbe iz krivdnih razlogov po 28. členu ZPSPP učinkuje od dneva, ko je najemnik prejel odstopno izjavo, za razliko od odpovedi pogodbe po 26. členu ZPSPP, ki jo je treba podati sodno. Izpraznitveni zahtevek je posledica obveznosti najemnika, da najemodajalcu po prenehanju najemnega razmerja izroči poslovne prostore (22. člen ZPSPP).
Tožeča stranka je opredelila dejansko podlago toženčeve obveznosti na podlagi dogovora o poslovnem sodelovanju ter za svoje trditve ponudila ustrezne dokaze. Trditveno in dokazno breme v postopku se je s tem prevalilo na toženo stranko, ki pa svojega trditvenega bremena v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zmogla.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pravočasno navajanje dejstev - razlogi za ugovor
Pritožnik navaja (ugovorne) razloge iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki bi jih lahko uveljavljal v ugovoru proti odpustu obveznosti, katerega pa ni vložil. Pritožnik ne more uspeti z navajanjem dejstev, ki bi utegnila biti pomembna, če bi jih uveljavljal pravočasno, to je v pravočasno vloženem ugovoru proti odpustu obveznosti.
ZFPPIPP člen 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 226, 226/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - brezplačno razpolaganje s premoženjem ali razpolaganje za neznatno plačilo
V pomenu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP mora imeti dolžnikovo nesorazmerno prevzemanje obveznosti znake nekorektnega ravnanja, ravnanja v nasprotju z načeli morale in etike, izkazan mora biti torej neprimeren subjektivni odnos dolžnika do prevzemanja obveznosti. Standarda vestnega dolžnika, ki bi se odrazil v skrbnosti, zanesljivosti in preudarnosti z občutkom odgovornosti, ne izkazuje predhodno opisan način in časovna dinamika dolžnikovega ravnanja. Sodišče prve stopnje je neprimeren odnos dolžnika do pretirane porabe pravilno prepoznalo v njegovem zapravljanju denarja za darila in potovanja ter odtujevanju premoženja za neznatno plačilo.
odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - preizkusno obdobje - skrajšanje preizkusne dobe - zdravstvene težave - sposobnost za delo
En od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta torej ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma (kot to poudarja sodišče prve stopnje); odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti).
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00082127
ZJN-2 člen 74. OZ člen 394, 619.
javno naročanje - oddaja javnega naročila po sklopih - gradbena pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - konzorcijska pogodba - solidarna odgovornost - odstop od pogodbe - neizpolnitev pogodbe - nasprotna tožba - zapadlost zahtevka
Ne glede na to, da je bilo javno naročilo razdeljeno in je vsak sklop ločena celota, ni sporno, da je v tej zadevi naročnica znotraj istega postopka javnega naročila z vsemi partnerji sklenila eno pogodbo, zato pritožnica ne more uspeti s trditvami, da je bila možnost na vsakem sklopu izbrati drugega ponudnika.
Bistvo neomejene solidarne odgovornosti je v ravno tem, da posamezni član skupine ponudnikov ne odgovarja naročniku zgolj in samo za lastna dejanja, ampak tudi za dejanja vseh ostalih članov skupine in iz teh dejanj izhajajoče posledice.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da del zahtevka tožnice predstavlja terjatev podizvajalca in ne tožničine terjatve, ki bi jo ta imela do toženke. Pogodba med tožnico in njenim podizvajalcem ne ustvarja obveznosti za toženko, saj velja le v razmerju med tožnico in podizvajalcem. Toženka na podlagi pogodbe med tožnico in podizvajalcem ne dolguje nasprotne izpolnitve, pač pa dolguje nasprotno izpolnitev tožnici na podlagi Pogodbe DARS.
Zapadlost je odložena do trenutka, ko se toženka lahko izreče o nastalih terjatvah do tožnice zaradi neizpolnitve pogodbe. Že sodišče prve stopnje je predhodno pravilno ugotovilo, da je te toženka ugotovila tekom postopka in v tej zvezi vložila nasprotno tožbo.
odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS)
Sodišče je pojasnilo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z določili o varnosti in zdravju pri delu, ki jih zakonodaja nalaga delodajalcu, v posledici česar je prišlo do škodnega dogodka poškodovanja zavarovanca in nastale škode. Zavarovanec tožene stranke ni bi ustrezno usposobljen za pravilno in varno delo, tožena stranka ni zagotovila učinkovitega notranjega nadzora nad delom poškodovanca z ustreznimi navodili kako delo pravilno opravljati in opozarjanjem na nepravilnosti ter ni priskrbela ustrezne varovalne opreme, zaščitnih očal s stransko zaščito, ki bi pri tovrstnem opravljanju dela nad glavo nudila varno delo.
URS člen 155. ZFPPIPP člen 14, 14/3-1, 14/3-2, 28, 34, 38, 38/1, 39, 42, 42/1, 225, 233, 233/2, 233/7, 233/8, 233/9, 233/11, 234, 234/1. ZPP člen 212.
stečaj pravne osebe - novela ZFPPIPP-H - kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - poslovodstvo - odgovornost poslovodje - razbremenitev odgovornosti - čas nastopa insolventnosti - predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - osnovni kapital družbe - ohranjanje osnovnega kapitala - dolgoročna plačilna nesposobnost - vrednost unovčene stečajne mase - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - trditveno in dokazno breme
Z novelo ZFPPIPP-H uveljavljena določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP ne pomeni posega v pridobljene pravice nekdanjega poslovodstva in ne uporabe zakonske določbe za nazaj in s tem za retroaktivno uporabo zakona, v nasprotju s 155. členom Ustave Republike Slovenije. Ko je pritožnik podal predlog za začetek stečajnega postopka, je z novelo ZFPPIPP-H urejena odgovornost nekdanjega poslovodja za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP) že veljala. Pritožnik je torej ob podaji predloga za začetek stečaja na to moral in mogel računati. Odgovornost poslovodij po devetem odstavku 233. člena ZFPPIPP je povezana z njihovimi obveznostmi pri nastanku insolventnosti. Gospodarske družbe in njihovi poslovodje so dolžni spoštovati vsakokrat veljavna pravila finančnega poslovanja, tudi tista, ki jih predpisuje ZFPPIPP (28. člen ZFPPIPP). S tem v zvezi poslovodje nimajo nobenih „pridobljenih pravic“ in ni mogoče zagovarjati pritožnikovega stališča, da bi določba devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP lahko veljala le za tiste družbe, ki bi bile ustanovljenje od sprejetja te novele dalje.
Iz določbe enajstega odstavka 233. člena ZFPPIPP izhaja, da mora biti povračilo naloženo v korist stečajnega dolžnika, saj je sklep izvršilni naslov, na podlagi katerega upravitelj izterja povračilo v korist stečajne mase. Prejeto plačilo pa se bo potem vrnilo v dobro podračuna sodišča po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
Sklep iz devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP se izda (šele), če/ko vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska predujma. Znesek predujma, ki ga mora vrniti nekdanji poslovodja, je potrebno zmanjšati za sredstva, prejeta iz naslova unovčenja stečajne mase, saj se bo predujem vrnil tudi iz tega zneska (osmi odstavek 233. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082064
ZPP člen 358, 358-2. OZ člen 9, 86, 95.
družbena lastnina - promet z nepremičninami - pravica uporabe - izvenknjižna pridobitev pravice uporabe - veljavnost pravnega posla - pomen zemljiške knjige v preteklosti - realizacija pogodbe
Dejstvo, da pogodba ni bila realizirana, na njeno veljavnost nima vpliva. Pogodba je neveljavna, kadar je nična ali izpodbojna. Dejstvo, da je pogodba odplačna, tožnica pa v zameno za priznanje pravice uporabe ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti plačila dogovorjene vrednosti nepremičnine, nima učinka na dano priznanje pravice uporabe. Če ena izmed pogodbenih strank ni izpolnila obveznosti, ki so iz nje nastale, to ni razlog za njeno neveljavnost, pač pa ima za posledico nastanek izpolnitvenega zahtevka stranke, ki je svojo obveznost izpolnila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 74.
možnost preizkusa sodbe - podjemna pogodba - pogodbena dela - dodatna dela - cena del - skrbnik - pooblastilo za zastopanje
Medtem ko je tožnica toženki zaračunala za 92.788,27 EUR izvedenih del brez oziroma za 113.201,69 EUR z DDV, kar je bilo po presoji sodišča prve stopnje vse utemeljeno, po oceni pritožbenega sodišča iz Pogodbe izhaja, da brez sklenitve aneksa skupna cena del v nobenem primeru ne bi smela preseči 78.786,96 EUR brez oziroma 96.120,09 EUR z DDV. Skrbnik pogodbe je bil upravičen potrditi (v smislu druge povedi drugega odstavka 7. člena Pogodbe) nepredvidena dela (kot rečeno, šlo je za sicer vnaprej nespecificirana, vendar pogodbena dela), toda le kolikor zanje ni bil nujen aneks (tj. do 10 % oziroma v okviru njihove vrednosti 7162,45 EUR). Upravičenja skrbnika v Pogodbi niso bila posebej opredeljena, že zato pa mu ni mogoče pripisati pooblastila, da bi veljavno spreminjal (dopolnjeval) njeno vsebino (s sklepanjem aneksov ali mimo njih). To razlikovanje odgovori na vprašanje, v kakšnem obsegu tako po velikosti (do 7162,45 EUR) kot po tipu del (samo nepredvidena v smislu prvega odstavka 7. člena Pogodbe, tj. vnaprej po vrstah sicer nespecificirana, toda pogodbena dela) je skrbnik pogodbe lahko veljavno zavezal toženko, ko je 27. 10. 2021 podpisal Zapisnik pogajanj za izvedbo nepredvidenih del in izrazil svoje, ne pa (ali ne v celoti) veljavno tudi njeno strinjanje z deli v skupni vrednosti 20.406,60 EUR.
gospodarska javna služba - lokalna samouprava - izpodbijanje sklepa skupščine - izpodbijanje sklepa skupščine d. d. - imenovanje članov nadzornega sveta - ničnost sklepa - pravni interes
Sprejem sklepa s strani samo enega družbenika, pri čemer je bil drugi družbenik iz odločanja popolnoma izključen, ne da bi bila za to podlaga v zakonu, je gotovo v nasprotju z bistvom družbe z omejeno odgovornostjo. Ne gre le za formalno kršitev (napake pri vabljenju), temveč je ta kršitev prerasla v vsebinsko in je podan ničnostni razlog iz tretje alineje 390. člena ZGD-1. Povedano še toliko bolj velja za toženo stranko, ki je javno podjetje, saj je v javnem interesu, da imata na upravljanje podjetja možnost vpliva obe lokalni skupnosti, ki imata v njem svoj poslovni delež. Toženka je bila namreč ustanovljena za zagotavljanje javne službe v obeh lokalnih skupnostih, obe lokalni skupnosti za izvajanje gospodarskih javnih služb na svojem območju odgovarjata in je za pravilno delovanje tožene stranke podan tudi javni interes.
Po definiciji prvega odstavka 21. člena ZNP-1 je nasprotni udeleženec oseba, proti kateri je predlog vložen. Družba (prvi predlagatelj) zato ni nasprotni udeleženec, temveč je po opredelitvi v prvem odstavku 21. člena ZNP-1 oseba, glede katere se vodi postopek. Predlagatelji tudi niso imenovali družbe kot nasprotnega udeleženca in ZNP-1 ne zahteva, da se mora nepravdnega postopka vedno udeleževati nasprotni udeleženec oziroma oseba z nasprotnim interesom. To je razlika s pravdnim postopkom. V nepravdnem postopku sodišče ureja razmerja med osebami, katerih interesi niso vedno nasprotni. To pomeni, da je lahko v procesnem smislu pri sodnem imenovanju poslovodje predlagatelj hkrati oseba, glede katere se vodi postopek.
Zainteresirane osebe so tiste, ki imajo pravni interes, da organ vodenja deluje, na primer člani poslovodnega organa, nadzornega sveta, upniki, delničarji (družbeniki).
Predlagatelji utemeljeno poudarjajo, da je izvedba naslednje skupščine (na kateri naj bi po stališču sodišča prve stopnje skupščina lahko imenovala poslovodjo) bodoče negotovo dejstvo, da je lahko čez 40 dni ali več in da je vse odvisno od konkretnega primera. Sodišče ne more prejudicirati kdaj bo lahko skupščina imenovala novega poslovodjo in zato odreči pravni interes drugemu ter tretjemu predlagatelju za sodno imenovanje. V skrajnem primeru lahko preteče več kot šest mesecev in tedaj bo v skladu s 7. alinejo prvega odstavka 521. člena ZGD-1 podan razlog za prenehanje družbe. Tega drugi in tretji predlagatelj očitno ne želita. Predlagatelji utemeljeno navajajo, da ZGD-1 ne pozna izjeme, da sodišče za nek kratek čas ne rabi imenovati poslovodje.
Zaradi pomena poslovodne funkcije je imenovanje poslovodje pri družbi z omejeno odgovornostjo vedno nujno, če se družbeniki ne morejo sporazumeti o njegovem imenovanju. Zahteva sodišča prve stopnje po natančnem konkretiziranju poslov družbe je prestroga.
vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje družbe - organizacija dela v gospodarski družbi - kontrola
Zatrjevani protokol poslovanja in vpisovanja zadev ni bil namenjen samemu sebi. Tožeča stranka utemeljeno navaja, da je omogočal organizacijo in kontrolo. To izhaja iz narave stvari. Zatrjevanje protokola je zato pomenilo zatrjevanje organizacije in možnosti nadzora nad delom prokurista. Ali je tožeča stranka imela urejen protokol vpisovanja zadev in če ga je imela kako je direktor na njegovi podlagi izvajal nadzor nad delom prokurista, je stvar dokazovanja, predvsem z zaslišanjem udeleženih.
ZFPPIPP člen 55, 126, 223, 223/3, 235, 235/3, 239, 239/1-2. ZZRZI člen 52, 53, 54, 55, 60, 60/1, 60/4.
stečajni postopek nad invalidskim podjetjem - sklep o začetku stečajnega postopka - status invalidskega podjetja - predhodno soglasje Vlade RS - domneva insolventnosti - pasivna procesna legitimacija - procesna predpostavka za začetek postopka - vpis podatkov v sodni register - neusklajena zakonska določila - pravila razlage - lex posterior derogat legi priori - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - družbenik dolžnika - novela ZFPPIPP-H - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
ZZRZI izrecno ne ureja obveznosti vpisa dodatne oblike v sodni register za invalidsko podjetje, prav tako to ne izhaja iz Pravilnika o invalidskih podjetjih.
ZFPPIPP kot temeljni zakon na področju insolventnosti določa predhodno soglasje Vlade RS kot procesno predpostavko za začetek stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba četrtega odstavka 60. člena ZZRZI, na podlagi katere v skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZZRZI status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra preneha (že) z uvedbo stečajnega postopka, ni usklajena z določbo tretjega odstavka 223. člena ZFPPIPP. Nejasnost je treba rešiti z ustreznimi pravili razlage, sprejetimi v pravni teoriji in sodni praksi, da dosežemo skladnost pravne ureditve, v konkretnem primeru z argumentom koherentnosti, argumentom specialnosti in časovnim argumentom. Upoštevaje navedeno je treba uporabiti ZFPPIPP kot poznejši predpis, ki velja od 15. 1. 2008 in katerega osnovni namen je ureditev postopka insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami in njegove posledice.
Glede na tretji odstavek 223. člena ZFPPIPP je po prisoji pritožbenega sodišča izostanek predhodnega soglasja Vlade RS kot procesne predpostavke za vodenje stečajnega postopka nad invalidskim podjetjem kršitev postopka, na katero pazi sodišče po uradni dolžnosti, ki pa jo je mogoče odpraviti. Tudi glede procesnih predpostavk je primarna odgovornost strank, da priskrbita ustrezno trditveno in dokazno podlago. Dokazno breme je praviloma na predlagatelju, saj slednji želi doseči vsebinsko odločitev o zahtevku.
Nekdanji poslovodja s pritožbo izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost stečajne mase ne zadošča za pokritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Vendar samo s pavšalnimi trditvami pritožba ne more omajati zaključkov sodišča prve stopnje. Sporna terjatev je bila namreč že predmet prodaje na podlagi sklepa o prodaji, ki pa ni bila uspešna. Poleg tega je sodišče prve stopnje objavilo poziv upnikov, da dajo soglasje za prevzem premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, med katerimi je bila tudi sporna terjatev, vendar noben upnik ni dal soglasja za prevzem tega premoženja. Glede na to je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da vrednost stečajne mase ne zadošča za pokritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Ugotovitev, je družba postala insolventna v času, ko je pritožnik opravljal funkcijo poslovodstva in da ta ni izkazal, da ni mogel vplivati na to, da bi premoženje stečajnega dolžnika zadoščalo vsaj za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, pa pritožba niti ni prerekala.
povrnitev škode - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) - odškodninska odgovornost delodajalca - sklenitev pogodbe o zaposlitvi - predhodni preventivni zdravstveni pregled - zdravstvena zmožnost za opravljanje dela - sposobnost delavca za opravljanje dela - neopravljen zdravstveni pregled - odsotnost z dela zaradi bolezni - vzročna zveza - premoženjska škoda - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje
Tudi zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
Zgolj dejstvo, da je šlo za onkološko bolnico, samo po sebi ne more predstavljati ovire za opravljanje (vsakršnega) dela (po predloženi pogodbi o delu). Zato bi morala tožnica postaviti določnejše trditve o tem, v kakšni zvezi je neopravljen preventivni pregled z nastalo škodo (87. člen ZZVZZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00082233
ZFPPIPP člen 53, 53/4, 59, 59/2, 59/3, 296, 296/5.
prijava terjatve - sklep o zavrženju terjatve - oklic o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo ekonomičnosti postopka
Sodno varstvo v primeru stečajnega postopka nad dolžnikom za terjatve, ki so nastale do začetka stečajnega postopka ali pa kasneje, če se poplačajo iz razdelitvene mase, je namreč zagotovljeno le v rokih, ki jih določa zakon, ta rok pa je upnik več kot zamudil. Kot že navedeno, stečajni postopek je generalna izvršba, kjer so pomembna načela enakega obravnavanja upnikov in ekonomičnost postopka.
neupravičena obogatitev - pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlog
Pritožba ne more uspeti z navedbami, da blago ni bilo plačano z bančno kartico tožeče stranke in da blaga tožena stranka ni osebno prevzela na sedežu podjetja A. d.o.o., gre namreč za lastno dokazno oceno pritožbe (zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje), ki ni dopusten pritožbeni razlog v gospodarskih sporih majhne vrednosti (458. člen ZPP).