Sodišče prve stopnje je navedlo, da so bili učinki sklepa o prekinitvi postopka odpravljeni že s sklepom z dne 28. 10. 2025 o nadaljevanju postopka. Ker zato pravni interes pritožnika za pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka naj ne bil več podan, je njegovo pritožbo z dne 24. 10. 2025 zoper sklep o prekinitvi postopka zavrglo.
Ker pritožnik niti v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka niti v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni podal razlogov, ki bi utemeljevali drugačno odločitev, v pritožbi zoper sklep o prekinitvi postopka pa je predlagal razveljavitev sklepa, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper navedeni sklep, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Pritožbena pravovarstvena potreba (pravni interes za pritožbo) je procesna predpostavka, brez katere ni vsebinskega odločanja o pritožbi. Pravni interes za pritožbo ima oseba, katere pravni položaj bi se, v kolikor bi s pritožbo uspela, izboljšal. Ker pa je sodišče prve stopnje sklep z dne 8. 8. 2025 razveljavilo že samo, s sklepom z dne 11. 8. 2025, pritožnik boljšega položaja s pritožbo zoper sklep z dne 8. 8. 2025 ne more doseči.
Direktor je bil vsaj dva meseca seznanjen s stanjem prokurista, z njegovimi osebnimi težavami in kako te vplivajo na kakovost dela, a ga je vseeno pustil opravljati isto delo zgolj z dodatnim nadzorom. Delo prokurista se je nesporno nanašalo na izvensodno in sodno izterjavo terjatev, zato ga je moral opravljati posebej skrbno, ker so v sodnih postopkih določeni prekluzivni, zakonski roki. Poslovodja je tudi vedel, da prokurist prevzema sodno pošto.
Ni bilo dovolj, da je direktor zgolj poostril nadzor, temveč bi moral od začetka poletja 2021 poskrbeti, da sodna pošta ne prihaja v roke prokurista, sicer je izpostavil tožečo stranko potencialni nevarnosti zamude nepodaljšljivih rokov.
Trditveno in dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženki kot uporabnici. Ne gre za uporabo zakonske domneve, po kateri bi se vsi fonogrami šteli za primerne starosti in vrste, da bi bilo za njihovo predvajanje potrebno plačilo, ki po navedbah pritožnice iz zakona ne izhaja. Gre za materialno trditveno in dokazno breme tožnice, ki ga v konkretnem primeru opredeljujeta citirani določbi prvega in tretjega odstavka 130. člena ZASP. Temu je tožnica zadostila. Uporabnik sicer lahko ugovarja, da je predvajal zgolj fonograme, ki niso bili izdani v komercialne namene ali takšne, na katerih so pravice proizvajalcev fonogramov prenehal, za kar pa je na njem trditveno in dokazno breme.
Pritožnik ni stranka tega postopka, upravičenje upravitelja pa je enostransko upravičenje zahtevati izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki jo pritožnik uporablja brez pravnega naslova. Zakon ne zahteva izvedbe naroka, pač pa določa, da mora biti sklep, s katerim se osebam iz petega ali šestega odstavka 248. člena ZFPPIPP naloži, da izpraznijo nepremičnino in jo izročijo upravitelju, tem osebam vročen, zoper ta sklep pa lahko osebe vložijo pritožbo.
Izpodbijana sodba ne vsebuje razlogov za odločitev, da se v obravnavani zadevi pogodbena kazen, dogovorjena za zamudo z izpolnitvijo, lahko obračuna tudi za neizpolnitev pogodbe.
Tožena stranka s pritožbeno navedbo, da osebno ni prejela zadevne tožbe in poziva za podajo odgovora na tožbo, zgolj posplošeno zanika prejem sodne pošiljke, zato s to navedbo ne more izpodbiti v vročilnici potrjenega dejstva, da sta bila tožba in poziv za podajo odgovora na tožbo toženi stranki osebno vročena dne 8. 4. 2025.
V primeru pripoznave zahtevka sodišče prve stopnje ni ne dolžno ne upravičeno presojati sklepčnosti tožbe, pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa je izključen.
Zakonodajalec je podelil procesno upravičenje za vložitev predloga za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije lastnikom objektov, ker je zaznal, da so bili v sodni register vpisani poslovni naslovi subjektov vpisa brez vedenja lastnikov objektov na teh naslovih. Pooblastilo za obveščanje o okoliščinah iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa je podelil le pristojnim organom, navedenim v drugem odstavku 428. člena ZFPPIPP. Sistematika določb Oddelka 7.2 ZFPPIPP ne daje podlage za zaključek, da bi predlog za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije iz razloga, da je subjekt vpisa prenehal poslovati ali če na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot njegov poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk ali je na tem naslovu neznan, lahko podal tudi lastnik objekta na tem naslovu, saj je v zvezi z njim kot upravičenim predlagateljem poudarjeno, da subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Pritožniku niti v pritožbi ni uspelo izpodbiti izpodbojne domneve v zvezi s trajnejšo nelikvidnostjo. Poleg tega pa ni podal trditev o neizpodbojni domnevi, da ne obstaja dolg iz davčnih obveznosti do predlagateljice upnice po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP, kar pa je vedenje o dejstvih, ki jih ni mogoče nadomestiti z zastopanjem po brezplačni pravni pomoči. Zakoniti zastopnik, ki vodi nek podjem, je dolžan poznati finančno stanje tega podjema in še posebej dolgove, ki jih ima do upnikov, saj pri tem gre za skrbnost dobrega gospodarstvenika, kar je višje zahtevana skrbnost. Sicer se pa tudi pri potrošniku, kjer je zahtevana povprečna skrbnost, pričakuje, da pozna stanje svojih dolgov in terjatev.
Trditveno in dokazno breme za utemeljenost tožbenega zahtevka po temelju in po višini je bilo na tožeči stranki. Tožena stranka je dolžna plačati dejansko nastale obratovalne stroške, ki se nanašajo na najete prostore. Ker sta bila nastanek in višina vtoževanih obratovalnih stroškov sporna, bi morala tožeča stranka postaviti ustrezne trditve in predložiti dokaze, s katerimi bi dokazala nastanek in višino posameznega vtoževanega stroška, kar vključuje tudi predložitev računov dobaviteljev. Tega bremena se tožeča stranka ne more razbremeniti s pritožbenimi navedbami, da gre zgolj za prefakturiranje stroškov, ki so bili tožeči stranki zaračunani s strani upravnika.
Nerelevantnost dokaza in nezadostna substanciranost dokaznega predloga predstavljata ustavno dopustne razloge za zavrnitev dokaznega predloga.