zamudna sodba - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročanje v poštni predal - nadomestna vročitev - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - (ne)izpodbojnost domneve - izbris iz poslovnega registra - poslovni naslov
Fikcija vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.
Tožencu je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna, ker je stanovanje ali poslovni prostor, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.
pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izostanek z naroka za glavno obravnavo - opravičilo za izostanek z naroka - sodna poravnava - sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti
Za izdajo sodbe na podlagi pripoznave v postopku v sporih majhne vrednosti je 453.a člen ZPP pravna podlaga lahko le tedaj, če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, kar se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek in sodišče brez nadaljnjega obravnavanja izda sodbo, s katero zahtevku ugodi, če so izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, ter če je bila tožena stranka na takšno posledico ob vročitvi tožbe opozorjena. Iz poziva toženima strankama naj odgovorita na tožbo z dne 20. 1. 2021 ni razvidno, da bi bila toženca na posledico iz prvega odstavka 453.a člena ZPP opozorjena. Že zaradi opustitve takšnega obvestila sodišče prve stopnje sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - psihična bolezen - dokaz s sodnim izvedencem - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - uporaba milejšega ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, ki je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja, kakor tudi, da ima oseba v njeni posledici hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - terjatev kot strošek postopka - sodna poravnava - vrstni red poplačila več upnikov - nedovoljeno razpolaganje
Stranki sodne poravnave se ne moreta samostojno dogovarjati o pravnih razmerjih oz. dejstvih, ki niso svobodna, ki jih kompleksno in predvsem prisilno urejajo drugi predpisi. Sodišča, ki vodi stečajni postopek, sklenjena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali je določena terjatev strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ne zavezuje. Stroškovna terjatev pomeni le poplačilno prednost, ki se terjatvi prizna izključno v in zaradi stečajnega postopka oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti. V sporu o tem, ali je terjatev navadna ali prednostna, ali celo predprednostna, kot v obravnavanem primeru, mora zato odločiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Sklenitev sodne poravnave o dejstvu, da upnikova terjatev predstavlja občasni strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, je tudi povsem nepotrebna in predstavlja izigravanje kogentnih predpisov stečajnega prava, ki urejajo in varujejo položaj vseh upnikov stečajnega postopka.
Objekt ni zadosti varen. Posamezni deli so močno dotrajani in ogrožajo varno uporabo ter stabilnost objekta. Objekt je grajen brez ustrezne zaščite pred vplivom meteorne vode. Vidni so znaki zamakanja. Zaradi pojava vlage in plesni ima objekt neprimerno higiensko in zdravstveno varnost. Ni vgrajene toplotne izolacije, obstoječe naprave so zastarele. V objektu ni tople vode niti nobenega ogrevanja. Objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje, zlasti s področja požarne, potresne in zdravstvene varnosti. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stavba ne predstavlja primernega stanovanja.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - nestrinjanje z vodenjem postopka
Zagovorniki niti ne zatrjujejo sodničinega osebnega prepričanja in drugih posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč grajajo zgolj pravilnost njenega dela, ki pa v okviru zahteve za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - otrokovi stiki - začasna ureditev stikov - korist mladoletnega otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - anonimna prijava
Tožena stranka v pritožbi ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen itd.), temveč navaja (vsebinske) razloge, s katerimi izpodbija sodbo z dne 18. 8. 2021 (da je iztoževano terjatev delno plačala), s čimer pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspeti.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neplačevitost dolžnika - oškodovanje upnika - pogodba o preužitku - odplačni ali neodplačni pravni posel - domneva - kako se izpodbija - dolžnikov zakonec - solastništvo nepremičnine - sosporništvo
Predmetna tožba za izpodbijanje pravnega dejanja dolžnika je vložena pravočasno.
Podredni zahtevek se je od primarnega razlikoval v toliko, da je tožeča stranka v njem opredelila, da notarski zapis nima pravnega učinka proti tožeči stranki do višine njene terjatve, to je zneska 8.008,54 EUR z obrestmi. Pomembno je, da je dejanska in pravna podlaga primarnega in podrednega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijanje pogodbe o preužitku, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih enak – oškodovanje upnice.
Dolžnik je odtujil premoženje z namenom, da bi se izognil plačilu davka. Vedel je, da s tem škoduje tožnici kot upnici (da ji je onemogočil poplačilo v izvršilnem postopku).
Solastniki niso enotni sosporniki, zato tožnica s tožbo ni bila dolžna zajeti tudi drugega preužitkarja C. C.
predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk o pravicah osumljenca
Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - upravičenost za zastopanje - pravica do zasebnosti - neupravičen vstop v stanovanje - izselitev iz nepremičnine
Sicer B. B. in C. C. dne 3. 9. 2019 v stanovanjski hiši na tem naslovu res nista prebivala, ampak so tam na podlagi najemne pogodbe prebivali člani dveh družin, ki so v prostorih stanovanjske hiše razumljivo pričakovali zasebnost, obdolženec pa jih je s svojo prisotnostjo in „vselitvijo“ v garažne prostore vznemirjal, zaradi česar so se slednji na pomoč obrnili na B. B., ki je zastopal interese lastnika. Zato ni nobenega dvoma, da je na tej podlagi B. B. imel vso pravico zahtevati, da se obdolženec iz nepremičnine oziroma iz garažnih prostorov odstrani.
Že glede na definicijo oziroma zakonski opis tega kaznivega dejanja ni mogoče razlagati, da mora biti stanovanje ali kak drug zaprt prostor zaklenjen ter da je za neupravičen vstop potrebno premagovanje kakršnihkoli ovir. In četudi naj bi obdolženec še vedno imel ključe od garaže, to njegovega vstopa in zadrževanja v teh prostorih ne more upravičiti.
URS člen 22. ZPP člen 443, 443/2, 443/3, 456, 481, 481/1, 483, 483-6, 495. ZFPPIPP člen 411.
sklep o odpustu obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - izpodbijanje odpusta obveznosti - uporaba pravil o postopku v gospodarskih sporih - postopek v gospodarskih sporih - spor v zvezi s stečajnim postopkom - postopek osebnega stečaja - spor, povezan s postopkom osebnega stečaja - fizična oseba kot tožena stranka - gospodarski spor - gospodarski spor majhne vrednosti - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - odločanje v pravdnem postopku - spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - vrednost spornega predmeta - pravica do izjave v postopku - vsebinska presoja - neupoštevanje pravočasno poslane vloge - pravica do poštenega sojenja - zmotna uporaba materialnega prava
Ker ne gre za gospodarski spor, temveč za pravdno zadevo, vrednost spornega predmeta presega mejo za spor majhne vrednosti. Sodišče prve stopnje je napačno postopalo po pravilih postopka v sporih majhne vrednosti, zaradi česar ni upoštevalo vseh podanih trditev in dokazov. Druga in tretja pripravljalna vloga tožeče stranke sta bili dopustni in pravočasni.
nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - popoln predlog - formalni pogoji - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - načrt zdravljenja
V konkretnem primeru zoper udeleženca ni bil uveden postopek za sprejem v nadzorovano obravnavo, temveč postopek za nadaljevanje njegovega zdravljenja v nadzorovani obravnavi, za slednje pa je pravna podlaga v 83. členu ZDZdr. Pravilno pritožba opozarja, da predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDZdr izrecno ne vsebuje predloga za postavitev koordinatorja ter vrsto in obsega njegovih pooblastil, vendar pa je navedeni predlog potrebno obravnavati kot sestavni del predloga koordinatork nadzorovane obravnave, iz katerega izhaja, da so koordinatorke nadzorovane obravnave A. A., B. B., C. C. in D. D., in kjer so navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa ter načrt nadzorovane obravnave.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - položaj stranke v postopku - oškodovanec - pooblaščenec oškodovanca - oseba, ki ni stranka v postopku - odločanje o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - pritožba - posebna pritožba ni dovoljena - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - funkcionalna pristojnost - razveljavitev sklepa
Ker oškodovanec ni stranka postopka, nima pravice zahtevati izločitve sodnika, sodišču lahko poda le pobudo za izločitev sodnika. Izločeni sodnik, če se s pobudo ne strinja, oškodovanca o tem le obvesti, brez izdaje formalne odločbe in brez poprejšnje kontradiktornosti. Zoper takšno "nestrinjanje" razpravljajočega sodnika oškodovanec nima posebne pritožbe.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.
poprava in dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - izključna pristojnost - lega nepremičnine - nerazumljivost sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Razlogi pa so nejasni, med seboj v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053677
ZKP člen 357, 357/4, 358, 358/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 211, 211/1.
sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba na II. stopnji - kaznivo dejanje goljufije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - oprostilna sodba - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ker je glede zgoraj navedenih kaznivih dejanj nastopilo zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. za kaznivi dejanji opisani pod točkama II in IV/1 izreka napadene sodbe, skladno s 4. točko 357. člena ZKP, zavrnilo.
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 51, 51/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. ZPP člen 452.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo enakega obravnavanja strank - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - soglasje etažnih lastnikov - opravljanje upravniških storitev - plačilo upravniških storitev - delitev stroškov s strani upravnika - nastanek obveznosti
Obravnavana zadeva se je začela na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta okoliščina terja posebno razlago določb 452. člena ZPP, ki omejujejo število vlog pravdne stranke na tožbo oziroma odgovor na tožbo ter še na eno pripravljalno vlogo. Šteje se, da predlog za izvršbo in dopolnitev tožbe skupaj predstavljata prvo pripravljalno vlogo, na drugi strani pa isto velja za ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe. Strankam v takšnih specifičnih sporih majhne vrednosti je treba dati možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Navedbe in dokazi iz vseh teh treh vlog (ene še v izvršilnem postopku, naslednjih dveh pa v pravdnem postopku) so (lahko) upoštevni.
Zahtevek za plačilo stroškov mesečnih pregledov dvigal, mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje in nadzora stanja požarne varnosti je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnica ni imela ustreznih sklepov etažnih lastnikov za izvedbo teh poslov rednega upravljanja. Takšno materialnopravno stališče je napačno. Upravnik za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov (drugi odstavek 51. člena SZ-1). Katera so ta dela, določa Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb, in sicer v 4. členu in Prilogi 3. Ta med drugim določa, da med takšna dela sodijo letni tehnični in mesečni kontrolni pregledi dvigal (24. točka) ter vzdrževanje vseh priključkov na skupne instalacije stavbe, kot so med drugim tudi dotoki in odtoki vode, plinske ter ogrevalne instalacije (18. točka). Tožnica zato za izvajanje mesečnih pregledov dvigal ter mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje (kot del vzdrževanja) ni potrebovala posebnega sklepa etažnih lastnikov. Tožbeni zahtevek je v tem delu utemeljen.
Delitev stroškov med etažne lastnike je ena izmed ključnih nalog upravnika (glej 3. točko prvega odstavka 50. člena SZ-1). Tudi iz Priloge št. 2 Aneksa št. 1 izhaja, da je v pogodbeni ceni storitve upravljanja vključeno tudi razdeljevanje stroškov. Če tožnica s potrebnim znanjem ne razpolaga in zaradi tega izvršitev svojih nalog naloži tretji osebi, to ne more iti na škodo etažnih lastnikov. Enako velja za poravnavo obveznosti. Tudi to je bistveno opravilo upravnika (5. točka prvega odstavka 50. člena SZ-1). Da je vključeno v pogodbeno ceno, izhaja tudi iz že navedene priloge aneksa. Na višino bančnih stroškov in provizij vpliva tožnica sama z izbiro svojih poslovnih partnerjev. V primeru velikega porasta cen bančnih storitev lahko etažnim lastnikom predlaga sklenitev novega aneksa, ne more pa povečanih stroškov enostransko preložiti na njih.
Terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Nastala terjatev prav tako ni zastarala, saj je bil predlog za izvršbo vložen v predpisanem enoletnem roku. Prejem računov vpliva zgolj na tek zamudnih obresti.