ZIZ člen 272, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 108, 108/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - nejasna vloga oziroma tožba - ravnanje z nerazumljivimi vlogami
Glede na tožnikove trditve o tem, da k hiši ni napeljan vodovodni priključek, obenem pa trditve, da je toženec obstoječi dotok vode zaprl, ob tožbenem predlogu (smiselno enako pa velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se omenja beseda „priključek“), da je toženec dolžan v hiši „urediti napeljavo tekoče pitne vode“, ni jasno, kaj tožnik s takšnim predlogom sploh zahteva. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v tem delu nejasna, zato bo moralo sodišče prve stopnje od tožnika najprej zahtevati njuno popravo v skladu z določbo 108. člena ZPP.
Objekt ni zadosti varen. Posamezni deli so močno dotrajani in ogrožajo varno uporabo ter stabilnost objekta. Objekt je grajen brez ustrezne zaščite pred vplivom meteorne vode. Vidni so znaki zamakanja. Zaradi pojava vlage in plesni ima objekt neprimerno higiensko in zdravstveno varnost. Ni vgrajene toplotne izolacije, obstoječe naprave so zastarele. V objektu ni tople vode niti nobenega ogrevanja. Objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje, zlasti s področja požarne, potresne in zdravstvene varnosti. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stavba ne predstavlja primernega stanovanja.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - dodelitev zadev - substanciranost predloga
Okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, hkrati pa morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskega sojenja.
Predlagatelji so tisti, ki morajo ustrezno substancirati konkretne okoliščine, s katerimi utemeljujejo svoje trditve.
stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - terjatev kot strošek postopka - sodna poravnava - vrstni red poplačila več upnikov - nedovoljeno razpolaganje
Stranki sodne poravnave se ne moreta samostojno dogovarjati o pravnih razmerjih oz. dejstvih, ki niso svobodna, ki jih kompleksno in predvsem prisilno urejajo drugi predpisi. Sodišča, ki vodi stečajni postopek, sklenjena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali je določena terjatev strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ne zavezuje. Stroškovna terjatev pomeni le poplačilno prednost, ki se terjatvi prizna izključno v in zaradi stečajnega postopka oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti. V sporu o tem, ali je terjatev navadna ali prednostna, ali celo predprednostna, kot v obravnavanem primeru, mora zato odločiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Sklenitev sodne poravnave o dejstvu, da upnikova terjatev predstavlja občasni strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, je tudi povsem nepotrebna in predstavlja izigravanje kogentnih predpisov stečajnega prava, ki urejajo in varujejo položaj vseh upnikov stečajnega postopka.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - otrokovi stiki - začasna ureditev stikov - korist mladoletnega otroka - Center za socialno delo (CSD) - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - anonimna prijava
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053301
KZ-1 člen 48, 49, 324, 324/1, 324/1-1.. ZKP člen 137, 137/6.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - vštevanje časa - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre v obravnavanem primeru za takšne obteževalne okoliščine, predvsem da je obdolženec prometno nesrečo povzročil, ko je imel v krvi kar 2,13 grama alkohola na kilogram krvi in s tem znatno presegel dopustno mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi v času vožnje, ki, skupaj z ostalimi že navedenimi, nedvomno zahtevajo izrek nepogojne stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, ki jo je tudi ustrezno odmerilo za čas šest mesecev, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe in vanjo pravilno vštelo čas dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja.
Ugovor zoper plačilni nalog je dopustno vložiti iz razloga, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). V obravnavani zadevi ni dvoma, da je taksna obveznost nastala, sodišče prve stopnje pa je v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da je sodna taksa pravilno odmerjena. Ker sodna taksa tudi še ni bila plačana, je sodišče prve stopnje v skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 ugovor pritožnice utemeljeno zavrnilo.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - upravičenost za zastopanje - pravica do zasebnosti - neupravičen vstop v stanovanje - izselitev iz nepremičnine
Sicer B. B. in C. C. dne 3. 9. 2019 v stanovanjski hiši na tem naslovu res nista prebivala, ampak so tam na podlagi najemne pogodbe prebivali člani dveh družin, ki so v prostorih stanovanjske hiše razumljivo pričakovali zasebnost, obdolženec pa jih je s svojo prisotnostjo in „vselitvijo“ v garažne prostore vznemirjal, zaradi česar so se slednji na pomoč obrnili na B. B., ki je zastopal interese lastnika. Zato ni nobenega dvoma, da je na tej podlagi B. B. imel vso pravico zahtevati, da se obdolženec iz nepremičnine oziroma iz garažnih prostorov odstrani.
Že glede na definicijo oziroma zakonski opis tega kaznivega dejanja ni mogoče razlagati, da mora biti stanovanje ali kak drug zaprt prostor zaklenjen ter da je za neupravičen vstop potrebno premagovanje kakršnihkoli ovir. In četudi naj bi obdolženec še vedno imel ključe od garaže, to njegovega vstopa in zadrževanja v teh prostorih ne more upravičiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056377
ZGD-1 člen 394. ZSReg člen 41.
umik pritožbe - zavrženje pritožbe - pooblastilo odvetniku - neveljavnost pooblastila za zastopanje - zakoniti zastopnik družbe - spor o zakonitem zastopniku - skupščina družbe - zastopanje družbe - prokurist - odobritev procesnih dejanj - preklic prokure - sklep o odpoklicu - sodni register - ničnost skupščinskih sklepov - pravni interes za pritožbo
Pritožba prvo tožeče stranke je bila vložena preko pooblaščenca, kateremu je bilo pooblastilo dano s strani bivšega zakonitega zastopnika in prokurista. Takrat pooblastitelja nista bila več pravna zastopnika družbe in veljavnega pooblastila za prvo tožečo stranko nista mogla veljavno podeliti. Ker se spor nanaša na pravilnost zastopanja po zakonitih zastopnik ter na sklep o zavrženju tožbe, pritožbeno sodišče o takšni pritožbi praviloma vsebinsko odloči, vendar je prvo tožeča stranka, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, pritožbo po veljavnem zakonitem zastopniku preko pooblaščenke umaknila.
Prvo tožeča stranka po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ni zatrjevala ali izkazala, da bi bila glede sprejetih skupščinskih sklepov o imenovanju novega zakonitega zastopnika vložena ničnostna tožba ali tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register oziroma voden drug formalni postopek za ugotovitev neveljavnosti skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo lahko le voljo izraženo preko zakonitega zastopnika prvo tožeče stranke in njene pooblaščenke ter na znanje vzelo umik pritožbe.
Tožena stranka v pritožbi ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen itd.), temveč navaja (vsebinske) razloge, s katerimi izpodbija sodbo z dne 18. 8. 2021 (da je iztoževano terjatev delno plačala), s čimer pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspeti.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pravočasnost tožbe - rok za vložitev tožbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neplačevitost dolžnika - oškodovanje upnika - pogodba o preužitku - odplačni ali neodplačni pravni posel - domneva - kako se izpodbija - dolžnikov zakonec - solastništvo nepremičnine - sosporništvo
Predmetna tožba za izpodbijanje pravnega dejanja dolžnika je vložena pravočasno.
Podredni zahtevek se je od primarnega razlikoval v toliko, da je tožeča stranka v njem opredelila, da notarski zapis nima pravnega učinka proti tožeči stranki do višine njene terjatve, to je zneska 8.008,54 EUR z obrestmi. Pomembno je, da je dejanska in pravna podlaga primarnega in podrednega zahtevka ista: življenjski dogodek je le eden, to je izpodbijanje pogodbe o preužitku, razlog za izpodbijanje pa je v obeh kumuliranih zahtevkih enak – oškodovanje upnice.
Dolžnik je odtujil premoženje z namenom, da bi se izognil plačilu davka. Vedel je, da s tem škoduje tožnici kot upnici (da ji je onemogočil poplačilo v izvršilnem postopku).
Solastniki niso enotni sosporniki, zato tožnica s tožbo ni bila dolžna zajeti tudi drugega preužitkarja C. C.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - psihična bolezen - dokaz s sodnim izvedencem - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - uporaba milejšega ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, ki je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja, kakor tudi, da ima oseba v njeni posledici hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - ambulantno zdravljenje - druge oblike zdravljenja - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - paranoidna shizofrenija - zmožnost presoje realnosti - psihotično dojemanje realnosti
Udeleženec zaradi duševne motnje nima uvida do svojega bolezenskega stanja in do nujnosti zdravljenja, zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval in posledično bi bilo zdravljenje neuspešno. Milejše oblike zdravljenja se tako izkažejo za neustrezne in neučinkovite, ker ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja in uspešnosti zdravljenja.
predlog za izločitev dokazov - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - pravni pouk o pravicah osumljenca
Pritožniki bi morali vsaj na ravni najnižje stopnje verjetnosti izkazati svoje trditve, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo sum v resničnost uradnega zaznamka, čemur pa tudi po presoji pritožbenega sodišča niso zadostili.
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 51, 51/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. ZPP člen 452.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo enakega obravnavanja strank - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - soglasje etažnih lastnikov - opravljanje upravniških storitev - plačilo upravniških storitev - delitev stroškov s strani upravnika - nastanek obveznosti
Obravnavana zadeva se je začela na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta okoliščina terja posebno razlago določb 452. člena ZPP, ki omejujejo število vlog pravdne stranke na tožbo oziroma odgovor na tožbo ter še na eno pripravljalno vlogo. Šteje se, da predlog za izvršbo in dopolnitev tožbe skupaj predstavljata prvo pripravljalno vlogo, na drugi strani pa isto velja za ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe. Strankam v takšnih specifičnih sporih majhne vrednosti je treba dati možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Navedbe in dokazi iz vseh teh treh vlog (ene še v izvršilnem postopku, naslednjih dveh pa v pravdnem postopku) so (lahko) upoštevni.
Zahtevek za plačilo stroškov mesečnih pregledov dvigal, mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje in nadzora stanja požarne varnosti je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnica ni imela ustreznih sklepov etažnih lastnikov za izvedbo teh poslov rednega upravljanja. Takšno materialnopravno stališče je napačno. Upravnik za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov (drugi odstavek 51. člena SZ-1). Katera so ta dela, določa Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb, in sicer v 4. členu in Prilogi 3. Ta med drugim določa, da med takšna dela sodijo letni tehnični in mesečni kontrolni pregledi dvigal (24. točka) ter vzdrževanje vseh priključkov na skupne instalacije stavbe, kot so med drugim tudi dotoki in odtoki vode, plinske ter ogrevalne instalacije (18. točka). Tožnica zato za izvajanje mesečnih pregledov dvigal ter mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje (kot del vzdrževanja) ni potrebovala posebnega sklepa etažnih lastnikov. Tožbeni zahtevek je v tem delu utemeljen.
Delitev stroškov med etažne lastnike je ena izmed ključnih nalog upravnika (glej 3. točko prvega odstavka 50. člena SZ-1). Tudi iz Priloge št. 2 Aneksa št. 1 izhaja, da je v pogodbeni ceni storitve upravljanja vključeno tudi razdeljevanje stroškov. Če tožnica s potrebnim znanjem ne razpolaga in zaradi tega izvršitev svojih nalog naloži tretji osebi, to ne more iti na škodo etažnih lastnikov. Enako velja za poravnavo obveznosti. Tudi to je bistveno opravilo upravnika (5. točka prvega odstavka 50. člena SZ-1). Da je vključeno v pogodbeno ceno, izhaja tudi iz že navedene priloge aneksa. Na višino bančnih stroškov in provizij vpliva tožnica sama z izbiro svojih poslovnih partnerjev. V primeru velikega porasta cen bančnih storitev lahko etažnim lastnikom predlaga sklenitev novega aneksa, ne more pa povečanih stroškov enostransko preložiti na njih.
Terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Nastala terjatev prav tako ni zastarala, saj je bil predlog za izvršbo vložen v predpisanem enoletnem roku. Prejem računov vpliva zgolj na tek zamudnih obresti.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.
poprava in dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - izključna pristojnost - lega nepremičnine - nerazumljivost sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Razlogi pa so nejasni, med seboj v nasprotju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053677
ZKP člen 357, 357/4, 358, 358/3. KZ-1 člen 20, 20/2, 90, 90/1, 90/1-4, 211, 211/1.
sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona - zavrnilna sodba na II. stopnji - kaznivo dejanje goljufije - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - oprostilna sodba - dokazna ocena - v dvomu v korist obdolženca
Ker je glede zgoraj navedenih kaznivih dejanj nastopilo zastaranje kazenskega pregona, je pritožbeno sodišče napadeno sodbo v tem delu spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolžene A. A., B. B. in C. C. za kaznivi dejanji opisani pod točkama II in IV/1 izreka napadene sodbe, skladno s 4. točko 357. člena ZKP, zavrnilo.