nadzorovana obravnava - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi - popoln predlog - formalni pogoji - mnenje osebnega zdravnika in psihiatra - načrt zdravljenja
V konkretnem primeru zoper udeleženca ni bil uveden postopek za sprejem v nadzorovano obravnavo, temveč postopek za nadaljevanje njegovega zdravljenja v nadzorovani obravnavi, za slednje pa je pravna podlaga v 83. členu ZDZdr. Pravilno pritožba opozarja, da predlog za podaljšanje nadzorovane obravnave v skladu z drugim odstavkom 83. člena ZDZdr izrecno ne vsebuje predloga za postavitev koordinatorja ter vrsto in obsega njegovih pooblastil, vendar pa je navedeni predlog potrebno obravnavati kot sestavni del predloga koordinatork nadzorovane obravnave, iz katerega izhaja, da so koordinatorke nadzorovane obravnave A. A., B. B., C. C. in D. D., in kjer so navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo obstoj pogojev za izrek predlaganega ukrepa ter načrt nadzorovane obravnave.
ZIZ člen 272, 272/2, 273, 273/1. ZPP člen 108, 108/1.
pogoji za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - nejasna vloga oziroma tožba - ravnanje z nerazumljivimi vlogami
Glede na tožnikove trditve o tem, da k hiši ni napeljan vodovodni priključek, obenem pa trditve, da je toženec obstoječi dotok vode zaprl, ob tožbenem predlogu (smiselno enako pa velja tudi za predlog za izdajo začasne odredbe, kjer se omenja beseda „priključek“), da je toženec dolžan v hiši „urediti napeljavo tekoče pitne vode“, ni jasno, kaj tožnik s takšnim predlogom sploh zahteva. Tožba in predlog za izdajo začasne odredbe sta v tem delu nejasna, zato bo moralo sodišče prve stopnje od tožnika najprej zahtevati njuno popravo v skladu z določbo 108. člena ZPP.
stečajni postopek - stroški stečajnega postopka - terjatev kot strošek postopka - sodna poravnava - vrstni red poplačila več upnikov - nedovoljeno razpolaganje
Stranki sodne poravnave se ne moreta samostojno dogovarjati o pravnih razmerjih oz. dejstvih, ki niso svobodna, ki jih kompleksno in predvsem prisilno urejajo drugi predpisi. Sodišča, ki vodi stečajni postopek, sklenjena sodna poravnava v delu, ki se nanaša na ugotovitev, ali je določena terjatev strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, ne zavezuje. Stroškovna terjatev pomeni le poplačilno prednost, ki se terjatvi prizna izključno v in zaradi stečajnega postopka oziroma drugega postopka zaradi insolventnosti. V sporu o tem, ali je terjatev navadna ali prednostna, ali celo predprednostna, kot v obravnavanem primeru, mora zato odločiti sodišče, ki vodi postopek zaradi insolventnosti. Sklenitev sodne poravnave o dejstvu, da upnikova terjatev predstavlja občasni strošek iz drugega odstavka 289. člena ZFPPIPP, je tudi povsem nepotrebna in predstavlja izigravanje kogentnih predpisov stečajnega prava, ki urejajo in varujejo položaj vseh upnikov stečajnega postopka.
izločitev sodnika - dvom o nepristranskosti sodnika - nestrinjanje z vodenjem postopka
Zagovorniki niti ne zatrjujejo sodničinega osebnega prepričanja in drugih posebnih okoliščin, ki bi jo vodile pri njenem delu v preiskavi, temveč grajajo zgolj pravilnost njenega dela, ki pa v okviru zahteve za sodnikovo izločitev (niti posredno) ne more biti preizkušeno. Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jo sodnik sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi, brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost sodnika, ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev. Za presojo pravilnosti sodnikovih pravnih stališč in strokovnih odločitev oziroma za odpravo morebitnih napak ali nezakonitosti v postopku ima namreč stranka prav v ta namen na voljo z zakonom predvidena redna in izredna pravna sredstva.
Tožena stranka v pritožbi ne navaja pravno odločilnih razlogov v zvezi z ugotovitvami izpodbijanega sklepa (npr. da je sodno takso pravočasno plačala, da ji plačilni nalog ni bil vročen itd.), temveč navaja (vsebinske) razloge, s katerimi izpodbija sodbo z dne 18. 8. 2021 (da je iztoževano terjatev delno plačala), s čimer pa v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uspeti.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja - duševna bolezen - psihična bolezen - dokaz s sodnim izvedencem - zmožnost presoje realnosti - ogrožanje življenja in zdravja - uporaba milejšega ukrepa - trajanje prisilnega ukrepa
Pri zadržani osebi obstoji duševna motnja, ki je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja, kakor tudi, da ima oseba v njeni posledici hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00054283
ZPP člen 18,18/3. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 7/1.
zavrženje tožbe - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - izrek o nepristojnosti po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost sodišča - kraj izpolnitve obveznosti - izpolnitev pogodbe - trditvena podlaga - obljuba - vsebina oporoke - inominantna pogodba - obogatitveni zahtevek - pravo EU - mednarodno pravo
Obljuba o vsebini oporoke ni pogodba, ki bi jo kdo lahko iztožil oziroma bi jo lahko pravno opredelili.
Tožeča stranka zahteva korist za zatrjevano opravljeno delo in plačila za zapustnico. Gre torej za zatrjevanje obogatitve s strani toženke.
Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru uradnega preizkusa svoje pristojnosti takoj izdati sklep, da ni pristojno za odločanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00053301
KZ-1 člen 48, 49, 324, 324/1, 324/1-1.. ZKP člen 137, 137/6.
kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila - obteževalne okoliščine - teža kaznivega dejanja - vštevanje časa - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre v obravnavanem primeru za takšne obteževalne okoliščine, predvsem da je obdolženec prometno nesrečo povzročil, ko je imel v krvi kar 2,13 grama alkohola na kilogram krvi in s tem znatno presegel dopustno mejo dovoljene vsebnosti alkohola v krvi v času vožnje, ki, skupaj z ostalimi že navedenimi, nedvomno zahtevajo izrek nepogojne stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije, ki jo je tudi ustrezno odmerilo za čas šest mesecev, računajoč od dne pravnomočnosti sodbe in vanjo pravilno vštelo čas dejanskega odvzema vozniškega dovoljenja.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - dodelitev zadev - substanciranost predloga
Okoliščine, ki utemeljujejo predlog za prenos, se morajo konkretizirano nanašati na sodišče kot celoto in ne zgolj na nekatere sodnike tega sodišča, hkrati pa morajo biti takšne narave, da sodišče, ki bi bilo pristojno za sojenje, kot celoto postavljajo pod objektiven dvom glede nepristranskega sojenja.
Predlagatelji so tisti, ki morajo ustrezno substancirati konkretne okoliščine, s katerimi utemeljujejo svoje trditve.
izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodnika - izločitev sodnika na zahtevo stranke - položaj stranke v postopku - oškodovanec - pooblaščenec oškodovanca - oseba, ki ni stranka v postopku - odločanje o izločitvi sodnika - načelo kontradiktornosti - pritožba - posebna pritožba ni dovoljena - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - funkcionalna pristojnost - razveljavitev sklepa
Ker oškodovanec ni stranka postopka, nima pravice zahtevati izločitve sodnika, sodišču lahko poda le pobudo za izločitev sodnika. Izločeni sodnik, če se s pobudo ne strinja, oškodovanca o tem le obvesti, brez izdaje formalne odločbe in brez poprejšnje kontradiktornosti. Zoper takšno "nestrinjanje" razpravljajočega sodnika oškodovanec nima posebne pritožbe.
kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja - upravičenost za zastopanje - pravica do zasebnosti - neupravičen vstop v stanovanje - izselitev iz nepremičnine
Sicer B. B. in C. C. dne 3. 9. 2019 v stanovanjski hiši na tem naslovu res nista prebivala, ampak so tam na podlagi najemne pogodbe prebivali člani dveh družin, ki so v prostorih stanovanjske hiše razumljivo pričakovali zasebnost, obdolženec pa jih je s svojo prisotnostjo in „vselitvijo“ v garažne prostore vznemirjal, zaradi česar so se slednji na pomoč obrnili na B. B., ki je zastopal interese lastnika. Zato ni nobenega dvoma, da je na tej podlagi B. B. imel vso pravico zahtevati, da se obdolženec iz nepremičnine oziroma iz garažnih prostorov odstrani.
Že glede na definicijo oziroma zakonski opis tega kaznivega dejanja ni mogoče razlagati, da mora biti stanovanje ali kak drug zaprt prostor zaklenjen ter da je za neupravičen vstop potrebno premagovanje kakršnihkoli ovir. In četudi naj bi obdolženec še vedno imel ključe od garaže, to njegovega vstopa in zadrževanja v teh prostorih ne more upravičiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00056377
ZGD-1 člen 394. ZSReg člen 41.
umik pritožbe - zavrženje pritožbe - pooblastilo odvetniku - neveljavnost pooblastila za zastopanje - zakoniti zastopnik družbe - spor o zakonitem zastopniku - skupščina družbe - zastopanje družbe - prokurist - odobritev procesnih dejanj - preklic prokure - sklep o odpoklicu - sodni register - ničnost skupščinskih sklepov - pravni interes za pritožbo
Pritožba prvo tožeče stranke je bila vložena preko pooblaščenca, kateremu je bilo pooblastilo dano s strani bivšega zakonitega zastopnika in prokurista. Takrat pooblastitelja nista bila več pravna zastopnika družbe in veljavnega pooblastila za prvo tožečo stranko nista mogla veljavno podeliti. Ker se spor nanaša na pravilnost zastopanja po zakonitih zastopnik ter na sklep o zavrženju tožbe, pritožbeno sodišče o takšni pritožbi praviloma vsebinsko odloči, vendar je prvo tožeča stranka, še pred odločitvijo o vloženi pritožbi, pritožbo po veljavnem zakonitem zastopniku preko pooblaščenke umaknila.
Prvo tožeča stranka po bivšem zakonitem zastopniku in prokuristu ni zatrjevala ali izkazala, da bi bila glede sprejetih skupščinskih sklepov o imenovanju novega zakonitega zastopnika vložena ničnostna tožba ali tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register oziroma voden drug formalni postopek za ugotovitev neveljavnosti skupščinskih sklepov. Pritožbeno sodišče je zato upoštevalo lahko le voljo izraženo preko zakonitega zastopnika prvo tožeče stranke in njene pooblaščenke ter na znanje vzelo umik pritožbe.
poprava in dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe - izključna pristojnost - lega nepremičnine - nerazumljivost sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek sklepa nerazumljiv in nasprotuje razlogom sklepa. Razlogi pa so nejasni, med seboj v nasprotju.
duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - ambulantno zdravljenje - druge oblike zdravljenja - zavrnitev predloga za uporabo milejših ukrepov - omejitev prisotnosti pri izvajanju dokazov - paranoidna shizofrenija - zmožnost presoje realnosti - psihotično dojemanje realnosti
Udeleženec zaradi duševne motnje nima uvida do svojega bolezenskega stanja in do nujnosti zdravljenja, zato v procesu zdravljenja ne bi sodeloval in posledično bi bilo zdravljenje neuspešno. Milejše oblike zdravljenja se tako izkažejo za neustrezne in neučinkovite, ker ne bi odvrnile ugotovljenega ogrožanja in uspešnosti zdravljenja.
SZ-1 člen 50, 50/1, 50/1-3, 50/1-5, 51, 51/2. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 4. ZPP člen 452.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - načelo enakega obravnavanja strank - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - redna vzdrževalna dela manjše vrednosti - soglasje etažnih lastnikov - opravljanje upravniških storitev - plačilo upravniških storitev - delitev stroškov s strani upravnika - nastanek obveznosti
Obravnavana zadeva se je začela na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ta okoliščina terja posebno razlago določb 452. člena ZPP, ki omejujejo število vlog pravdne stranke na tožbo oziroma odgovor na tožbo ter še na eno pripravljalno vlogo. Šteje se, da predlog za izvršbo in dopolnitev tožbe skupaj predstavljata prvo pripravljalno vlogo, na drugi strani pa isto velja za ugovor zoper sklep o izvršbi in odgovor na dopolnitev tožbe. Strankam v takšnih specifičnih sporih majhne vrednosti je treba dati možnost, da po ugovoru zoper sklep o izvršbi vsaka od njiju še v eni pripravljalni vlogi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze, nato pa v nadaljnji vlogi odgovarja na navedbe nasprotne stranke. Navedbe in dokazi iz vseh teh treh vlog (ene še v izvršilnem postopku, naslednjih dveh pa v pravdnem postopku) so (lahko) upoštevni.
Zahtevek za plačilo stroškov mesečnih pregledov dvigal, mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje in nadzora stanja požarne varnosti je sodišče prve stopnje zavrnilo, ker tožnica ni imela ustreznih sklepov etažnih lastnikov za izvedbo teh poslov rednega upravljanja. Takšno materialnopravno stališče je napačno. Upravnik za izvedbo rednih vzdrževalnih del manjše vrednosti ne potrebuje sklepa etažnih lastnikov (drugi odstavek 51. člena SZ-1). Katera so ta dela, določa Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb, in sicer v 4. členu in Prilogi 3. Ta med drugim določa, da med takšna dela sodijo letni tehnični in mesečni kontrolni pregledi dvigal (24. točka) ter vzdrževanje vseh priključkov na skupne instalacije stavbe, kot so med drugim tudi dotoki in odtoki vode, plinske ter ogrevalne instalacije (18. točka). Tožnica zato za izvajanje mesečnih pregledov dvigal ter mesečnih pregledov toplotne in hidroforne postaje (kot del vzdrževanja) ni potrebovala posebnega sklepa etažnih lastnikov. Tožbeni zahtevek je v tem delu utemeljen.
Delitev stroškov med etažne lastnike je ena izmed ključnih nalog upravnika (glej 3. točko prvega odstavka 50. člena SZ-1). Tudi iz Priloge št. 2 Aneksa št. 1 izhaja, da je v pogodbeni ceni storitve upravljanja vključeno tudi razdeljevanje stroškov. Če tožnica s potrebnim znanjem ne razpolaga in zaradi tega izvršitev svojih nalog naloži tretji osebi, to ne more iti na škodo etažnih lastnikov. Enako velja za poravnavo obveznosti. Tudi to je bistveno opravilo upravnika (5. točka prvega odstavka 50. člena SZ-1). Da je vključeno v pogodbeno ceno, izhaja tudi iz že navedene priloge aneksa. Na višino bančnih stroškov in provizij vpliva tožnica sama z izbiro svojih poslovnih partnerjev. V primeru velikega porasta cen bančnih storitev lahko etažnim lastnikom predlaga sklenitev novega aneksa, ne more pa povečanih stroškov enostransko preložiti na njih.
Terjatev ne nastane z izstavitvijo računa in prejem računa ni pogoj za nastanek obveznosti. Nastala terjatev prav tako ni zastarala, saj je bil predlog za izvršbo vložen v predpisanem enoletnem roku. Prejem računov vpliva zgolj na tek zamudnih obresti.
Po presoji sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, pri sprejeti odločitvi dosledno upoštevalo tudi sam namen kaznovanja, ki v sodobnem sistemu kaznovalnega prava nikoli ne sme zaobiti vidika spoštovanja človeškega dostojanstva, osebnosti storilca in socialne pravičnosti.
Objekt ni zadosti varen. Posamezni deli so močno dotrajani in ogrožajo varno uporabo ter stabilnost objekta. Objekt je grajen brez ustrezne zaščite pred vplivom meteorne vode. Vidni so znaki zamakanja. Zaradi pojava vlage in plesni ima objekt neprimerno higiensko in zdravstveno varnost. Ni vgrajene toplotne izolacije, obstoječe naprave so zastarele. V objektu ni tople vode niti nobenega ogrevanja. Objekt ne izpolnjuje minimalnih tehničnih zahtev za bivanje, zlasti s področja požarne, potresne in zdravstvene varnosti. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stavba ne predstavlja primernega stanovanja.
zamudna sodba - osebno vročanje - fikcija vročitve - vročanje v poštni predal - nadomestna vročitev - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pogoji za izdajo zamudne sodbe - (ne)izpodbojnost domneve - izbris iz poslovnega registra - poslovni naslov
Fikcija vročitve temelji na izhodišču, da naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi.
Tožencu je treba omogočiti, da dokaže, da vročitev po fikciji ni bila pravilna, ker je stanovanje ali poslovni prostor, kjer je bila vročitev opravljena, opustil.