misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - slovenska vojska
Zmotno je stališče pritožbe, da je tožničina dosegljivost na službeni telefon primerljiva z opravljanjem funkcije poveljniške dolžnosti, ki po stališčih iz zadeve VSRS VIII Ips 20/2021 z dne 25. 5. 2021 sama po sebi ne pomeni kršitve tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje zaključka o kršitvi tedenskega počitka ni utemeljilo zgolj na tožničini dolžnosti, da je bila dosegljiva na službeni telefon, temveč predvsem na ugotovitvah o tem, da je na klice morala ustrezno odreagirati z opravljanjem delovnih nalog, ki sodijo v okvir njenih rednih zadolžitev.
Ker je priprava tedenskega poročila sodila v tožničine redne obveznosti in ker ga je lahko pripravila le v nedeljo, je treba šteti, da je bila priprava poročila na ta dan od nje pričakovana kot obvezna delovna zadolžitev, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnici priprava poročila na ta dan ni bila izrecno ukazana.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055846
ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES
Pritožba neutemeljeno oporeka stališču sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da (če) je moral imeti tožnik ves čas pri sebi telefon in radijsko zvezo (ter biti dosegljiv), še ne pomeni, da mu toženka odmora ni zagotovila. To dejstvo enako kot dejstvo, ali je med izrabo odmora tožnika nadomestil drugi delavec, ni bistveno, ampak je za odločitev bistveno vprašanje, ali je bilo delo tako intenzivno, da tožnik ni mogel izrabiti odmora.
stroški pravdnega postopka - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetnik kot davčni zavezanec - pripravljalni narok - narok za glavno obravnavo - stroški za prisotnost na narokih
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta dve ločeni procesni opravili sodišča, ki se glede na določila ZPP lahko opravita ločeno, ali pa ob izpolnjenih pogojih po petem odstavku 279.c člena ZPP ena za drugo. Tudi če pripravljalnemu naroku takoj sledi prvi narok za glavno obravnavo, pripravljalni narok s tem ne izgubi samostojnosti procesnega opravila, ampak je to v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK00053739
ZPP člen 18, 18/1. ZIZ člen 41, 41/7, 53, 62, 62/2, 62/5. ZArbit člen 11.
sodna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor sodne pristojnosti - arbitražni sporazum - pristojnost arbitraže
Določba 49. člena Pravilnika o registraciji in statusu igralcev (v nadaljevanju PRSI) med drugim določa tudi prekluzivni 90 dnevni rok za prisilno uveljavitev pravice do plačila nadomestila za prestop igralca pred Arbitražo NZS, kar pomeni, da po tem roku pravno varstvo v zvezi z neplačilom nadomestila po pravilih NZS ni več mogoče. Vendar pa ta materialnopravna določba po vsebini v ničemer ne posega v določbe pravnih aktov NZS o pristojnosti za odločanje o sporih iz tega naslova. Le-ta je skladno s statutom Nogometne zveze Slovenije (NZS) in predvsem Pravilnikom o Arbitraži podeljena izključno Arbitraži NZS in ne rednim sodiščem, zato v nobenem primeru ni mogoče slediti razlagi, da se po poteku prekluzivnega 90 dnevnega roka vzpostavi sodna pristojnost za odločanje o tem istem sporu.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - kreditna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
V primerih kreditnih obveznosti sicer sodna praksa dopušča obročno plačilo sodne takse, vendar v tem primeru pritožbeno sodišče tudi tega ne more določiti, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, navedbe pa so tudi pavšalne do te mere (brez kakršnihkoli trditev o višini in ročnosti kreditov), da jih niti ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 74, 74/2, 74/3, 88, 88/3, 115, 130, 130/1, 130/2, 166, 200, 200/3.. ZPP člen 8, 226, 226/1, 236, 286b, 337, 337/1.. ZMEPIZ-1 člen 30, 30/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 45, 45/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - odklonitev sprejema - odškodnina za neizrabljen letni dopust - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - substanciranje dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava - povračilo stroškov za prehrano
Toženka je bila na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZMEPIZ-1 dolžna tožnici vročiti kopijo o odjavi iz zavarovanja v petnajstdnevnem roku od prenehanja delovnega razmerja. Opustitev te obveznosti ne vpliva na že učinkujočo fikcijo vročitve odpovedi in za odločitev v tem sporu ni bistvena. Prav tako ni bistveno, kako je glede priznanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti odločil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ter ali je tožnico na vložitev tožbe napotil Inšpektorat Republike Slovenije za zaposlovanje.
Sodišče prve stopnje je zahtevku iz naslova prehrane med delom ugodilo na podlagi presoje, da je imela tožnica na razpolago kuhinjo s pečico in mikrovalovno pečico, kjer si je lahko pripravila topli obrok in hrano, ki jo je toženka zagotavljala v okviru zajtrka za hotelske goste, pri čemer je kot bistveno izpostavilo še, da tožnica na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s prehrano med delom ni opozarjala. Slednje ni bistveno, materialnopravna presoja, da je toženka tožnici na opisan način zagotovila prehrano med delom, pa je zmotna. Za odločitev je bistvena določba Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če mu delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane. Iz te določbe kolektivne pogodbe jasno izhaja, da je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati topli obrok, ne pa le možnosti, da si ga delavec pripravi sam, pri čemer mora biti prehrana (ustrezno) organizirana.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševno zdravje - duševna bolezen - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr,
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa pridržana oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna.
Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - dokazovanje pravočasnosti - prepozno plačilo sodne takse
Toženka ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je dala nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev znotraj roka za plačilo sodne takse.
ZKP člen 18, 18/2, 219a, 219a/14, 285e, 285e/1, 402, 402/3. URS člen 37.
predlog za izločitev dokazov - listine in elektronski podatki kot dokaz - hišna preiskava - banka - zaseg elektronskih podatkov - izvajanje dokazov - zapisnik o preiskavi
Pritožbeno sodišče tako soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da tudi sam način pridobitve oziroma zajema elektronskih podatkov iz strežnika banke, ki ima podlago v ustrezni odredbi preiskovalnega sodnika, niti ni relevanten za presojo pravne dopustnosti (zakonitosti) teh dokazov, temveč je pomemben zgolj za oceno njihove dokazne vrednosti. Slednje pa, kot že navedeno, ni predmet tega pritožbenega postopka, temveč predmet presoje sodišča prve stopnje v okviru glavne obravnave.
ZPP člen 436, 436/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev dokazov - substanciran dokazni predlog - plačilo - plačilo članarine - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - oblikovanje izreka sodne odločbe - novela ZPP-E
Pritožbeno sodišče se glede ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker toženec s temi navedbami izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v postopku v sporih majhnih vrednosti ni dopustno.
Pritožba tožnika utemeljeno uveljavlja, da je postavil določen zahtevek (plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR), predvsem pa, da je navedel dejstva, ki zahtevek utemeljujejo (navedbe o ravnanjih toženke oziroma škodi, ki jo je utrpel), predlagal pa je tudi dokaze (listine: opis dogodka z dne 15. 9. 2021, zdravstveni karton, odpoved pogodbe o zaposlitvi in druge; listine je predložil že s tožbo, dodatne listine z dopolnitvijo tožbe). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, neutemeljeno kot nepopolno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00055838
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273.. ZUP člen 224, 224/1.
imenovanje direktorja - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokončnost odločbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugovoru toženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe ugodilo in predlog tožnika zavrnilo. Pri tem je sicer zmotno štelo, da na verjetnost obstoja terjatve ne vpliva dokončna odločba toženke, na podlagi katere je bil obnovljen postopek posebnega javnega natečaja za direktorja urada A. in v njegovem okviru odpravljena odločba o imenovanju tožnika na delovno mesto (položaj) direktorja urada A. V upravnem postopku ima dokončnost odločbe enak učinek kot pravnomočnost, z razliko, da dokončnost ni ovira za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu. Upravna odločba učinkuje praviloma, ko postane dokončna; z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00057801
DZ člen 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 101.
pogoji za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o preživnini - začasna odredba o stikih - koristi otroka kot pravni standard - selitev v tujino
Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.
V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.
predlog za izločitev dokazov - elektronska pošta - dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije
Preiskavi poslovnih prostorov družbe K... in premičnih stvari ter računalnikov in naprav za zbiranje, shranjevanje in prenos podatkov, ki so se v njej nahajali, sta bili opravljeni zakonito, sodišče prve stopnje pa je v sklepu pravilno poudarilo, da je bil predmet preiskave strežnik elektronske pošte za navedeno družbo in zato tudi za elektronski naslov T...., ki se je nahajal na virtualnem strežniku MULTI, ki so ga policisti našli pri preiskavi serverja IBM xSeries 3200 in ga je uporabljala družba K., kot izhaja iz zapisnika o preiskavi premične stvari P.. št. 511-19-101311/12 z dne 22. 8. 2012. Predmet preiskave - strežnik elektronske pošte družbe K... je bil tako pridobljen zakonito in zato ni podlage za izločitev pošte, ki se je na njem nahajala, torej ne gre za podatke na strežniku, ki na podlagi navedene odredbe preiskovalne sodnice za preiskavo računalnikov in drugih naprav ne bi smeli biti pridobljeni in bi jih bilo potrebno iz spisa izločiti.
ZPP člen 14, 315, 354, 354/1, 354/2. OZ člen 130, 170, 171.
vmesna sodba - izdaja vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - odškodninski spor - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - temelj zahtevka - višina zahtevka - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom ter (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode.
V vmesno sodbo ne sodi odločanje, katere oblike nepremoženjske škode so podane (telesne bolečine, duševne bolečine, strah). Z vmesno sodbo se ugotavlja samo, ali je škoda nastala. Vprašanje, katere oblike škode so podane, pa sodi v odločanje glede višine odškodnine.