pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševno zdravje - duševna bolezen - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr,
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa pridržana oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - neunovčljivo premoženje - odlog plačila sodne takse
Če tožnika menita, da iz ugotovljenega obsega premoženja sodišče prve stopnje ni izvzelo prave nepremičnine, bi morala to v pritožbi izrecno, konkretno pojasniti, saj bi le takšen ugovor omogočil pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
V utemeljitev izpodbijane odločitve je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da tožnika lahko nepremičnine prodata ali vsaj oddata v najem in na tak način pridobita sredstva za plačilo dolgovane sodne takse. Pritožbena navedba, da gre za mrtvo premoženje, zaradi svoje pavšalnosti ne more pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi. Prav tako do drugačne odločitve ne more pripeljati pritožbena navedba, da se nepremično premoženje ne oddaja v najem. Trditev, da se nepremičnine ne oddajajo v najem, še ne pomeni, da jih ni mogoče oddati v najem.
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je torej na predlagatelju taksne oprostitve, pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvalo, naj se opredelita glede nepremičnin v vrednosti 176.008,08 in 19.320,00 EUR, za katere je ugotovilo, da sta tožnika njihova lastnika oziroma solastnika, sta tožnika odgovorila zgolj to, da nepremičnine predstavljajo v naravi stanovanjsko hišo na naslovu, kjer tožnika skupaj z družino živita, ter kmetijska, gozdna in druga zemljišča, da jih uporabljata tožnika in da se nepremičnine ne oddajajo v najem. Iz takšnih trditev, razen glede nepremičnine, v kateri živita, ne izhaja, da tožnika z njimi ne moreta razpolagati, kakor tudi ne, da te nezmožnosti nista zakrivila sama po lastni volji. Zatorej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je nepremičnine, v katerih tožnika ne prebivata, upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikov.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
plačilo dodatka - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - kreditna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
V primerih kreditnih obveznosti sicer sodna praksa dopušča obročno plačilo sodne takse, vendar v tem primeru pritožbeno sodišče tudi tega ne more določiti, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, navedbe pa so tudi pavšalne do te mere (brez kakršnihkoli trditev o višini in ročnosti kreditov), da jih niti ni mogoče preizkusiti.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pravica do izjave - odgovor na ugovor - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izostanek odgovora na ugovor - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - kontradiktornost
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka. Za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe ZIZ. Te zaradi sumarnosti postopka ne predvidevajo odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor. Zato sodišče prve stopnje toženki ni bilo dolžno dati možnosti, da se do odgovora na ugovor opredeli
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - slovenska vojska
Zmotno je stališče pritožbe, da je tožničina dosegljivost na službeni telefon primerljiva z opravljanjem funkcije poveljniške dolžnosti, ki po stališčih iz zadeve VSRS VIII Ips 20/2021 z dne 25. 5. 2021 sama po sebi ne pomeni kršitve tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje zaključka o kršitvi tedenskega počitka ni utemeljilo zgolj na tožničini dolžnosti, da je bila dosegljiva na službeni telefon, temveč predvsem na ugotovitvah o tem, da je na klice morala ustrezno odreagirati z opravljanjem delovnih nalog, ki sodijo v okvir njenih rednih zadolžitev.
Ker je priprava tedenskega poročila sodila v tožničine redne obveznosti in ker ga je lahko pripravila le v nedeljo, je treba šteti, da je bila priprava poročila na ta dan od nje pričakovana kot obvezna delovna zadolžitev, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnici priprava poročila na ta dan ni bila izrecno ukazana.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - nezakonitost odpovedi - ocena delovne uspešnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo - mobing - kriteriji za določitev presežnega delavca
Tožnici, ki je bila v prvem tromesečju 2020 odsotna z dela 14 delovnih dni zaradi izrabe letnega dopusta, se odsotnost zaradi letnega dopusta ni upoštevala pri oceni delovne uspešnosti, saj bi morala zaradi pavšalnega znižanja ciljev kljub odsotnosti doseči enake rezultate kot delavci, ki v tem obdobju niso izrabili letnega dopusta ali so ga izrabili le v deležu, kot se pavšalno upošteva (7/4 tedne). Takšna ocena ne odraža dejanske uspešnosti delavca.
ZPP člen 436, 436/2, 458, 458/1. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dovoljeni pritožbeni razlogi - zavrnitev dokazov - substanciran dokazni predlog - plačilo - plačilo članarine - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka v pravdi - oblikovanje izreka sodne odločbe - novela ZPP-E
Pritožbeno sodišče se glede ostalih pritožbenih navedb ne opredeljuje, ker toženec s temi navedbami izpodbija dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, kar pa v postopku v sporih majhnih vrednosti ni dopustno.
ZKP člen 18, 18/2, 219a, 219a/14, 285e, 285e/1, 402, 402/3. URS člen 37.
predlog za izločitev dokazov - listine in elektronski podatki kot dokaz - hišna preiskava - banka - zaseg elektronskih podatkov - izvajanje dokazov - zapisnik o preiskavi
Pritožbeno sodišče tako soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da tudi sam način pridobitve oziroma zajema elektronskih podatkov iz strežnika banke, ki ima podlago v ustrezni odredbi preiskovalnega sodnika, niti ni relevanten za presojo pravne dopustnosti (zakonitosti) teh dokazov, temveč je pomemben zgolj za oceno njihove dokazne vrednosti. Slednje pa, kot že navedeno, ni predmet tega pritožbenega postopka, temveč predmet presoje sodišča prve stopnje v okviru glavne obravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054492
KZ-1 člen 49, 191, 191/1. ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - standard obrazloženosti sodne odločbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - očitek protispisnosti - upravičen tožilec - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - grajanje dokazne ocene - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je pritožba prežeta z naključnim in nekonsistentnim nizanjem pritožbenih razlogov, nekritičnim prepisovanjem in ponavljanjem vsebine zakonskih in ustavnih določb (zlasti 17. člena, sedmega odstavka 364. člena in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, 15. in 22. člena Ustave Republike Slovenije ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah), kakor tudi obširnim poudarjanjem in abstraktnim sklicevanjem na teoretična stališča sodne prakse. Do tako posplošenih pritožbenih očitkov se pritožbeno sodišče zato tudi v tem delu ni moglo konkretno in vsebinsko opredeliti, v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti pa tovrstnih kršitev ni ugotovilo.
ZPP člen 14, 315, 354, 354/1, 354/2. OZ člen 130, 170, 171.
vmesna sodba - izdaja vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - odškodninski spor - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - temelj zahtevka - višina zahtevka - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom ter (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode.
V vmesno sodbo ne sodi odločanje, katere oblike nepremoženjske škode so podane (telesne bolečine, duševne bolečine, strah). Z vmesno sodbo se ugotavlja samo, ali je škoda nastala. Vprašanje, katere oblike škode so podane, pa sodi v odločanje glede višine odškodnine.
predlog za izločitev dokazov - elektronska pošta - dokazi, pridobljeni v drugi državi članici evropske unije
Preiskavi poslovnih prostorov družbe K... in premičnih stvari ter računalnikov in naprav za zbiranje, shranjevanje in prenos podatkov, ki so se v njej nahajali, sta bili opravljeni zakonito, sodišče prve stopnje pa je v sklepu pravilno poudarilo, da je bil predmet preiskave strežnik elektronske pošte za navedeno družbo in zato tudi za elektronski naslov T...., ki se je nahajal na virtualnem strežniku MULTI, ki so ga policisti našli pri preiskavi serverja IBM xSeries 3200 in ga je uporabljala družba K., kot izhaja iz zapisnika o preiskavi premične stvari P.. št. 511-19-101311/12 z dne 22. 8. 2012. Predmet preiskave - strežnik elektronske pošte družbe K... je bil tako pridobljen zakonito in zato ni podlage za izločitev pošte, ki se je na njem nahajala, torej ne gre za podatke na strežniku, ki na podlagi navedene odredbe preiskovalne sodnice za preiskavo računalnikov in drugih naprav ne bi smeli biti pridobljeni in bi jih bilo potrebno iz spisa izločiti.
ARBITRAŽNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK00053739
ZPP člen 18, 18/1. ZIZ člen 41, 41/7, 53, 62, 62/2, 62/5. ZArbit člen 11.
sodna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor sodne pristojnosti - arbitražni sporazum - pristojnost arbitraže
Določba 49. člena Pravilnika o registraciji in statusu igralcev (v nadaljevanju PRSI) med drugim določa tudi prekluzivni 90 dnevni rok za prisilno uveljavitev pravice do plačila nadomestila za prestop igralca pred Arbitražo NZS, kar pomeni, da po tem roku pravno varstvo v zvezi z neplačilom nadomestila po pravilih NZS ni več mogoče. Vendar pa ta materialnopravna določba po vsebini v ničemer ne posega v določbe pravnih aktov NZS o pristojnosti za odločanje o sporih iz tega naslova. Le-ta je skladno s statutom Nogometne zveze Slovenije (NZS) in predvsem Pravilnikom o Arbitraži podeljena izključno Arbitraži NZS in ne rednim sodiščem, zato v nobenem primeru ni mogoče slediti razlagi, da se po poteku prekluzivnega 90 dnevnega roka vzpostavi sodna pristojnost za odločanje o tem istem sporu.
Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.
ZDR-1 člen 74, 74/2, 74/3, 88, 88/3, 115, 130, 130/1, 130/2, 166, 200, 200/3.. ZPP člen 8, 226, 226/1, 236, 286b, 337, 337/1.. ZMEPIZ-1 člen 30, 30/3.. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 45, 45/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fikcija vročitve - odklonitev sprejema - odškodnina za neizrabljen letni dopust - pravočasno grajanje postopkovnih kršitev - substanciranje dokaznega predloga - zmotna uporaba materialnega prava - povračilo stroškov za prehrano
Toženka je bila na podlagi tretjega odstavka 30. člena ZMEPIZ-1 dolžna tožnici vročiti kopijo o odjavi iz zavarovanja v petnajstdnevnem roku od prenehanja delovnega razmerja. Opustitev te obveznosti ne vpliva na že učinkujočo fikcijo vročitve odpovedi in za odločitev v tem sporu ni bistvena. Prav tako ni bistveno, kako je glede priznanja pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti odločil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ter ali je tožnico na vložitev tožbe napotil Inšpektorat Republike Slovenije za zaposlovanje.
Sodišče prve stopnje je zahtevku iz naslova prehrane med delom ugodilo na podlagi presoje, da je imela tožnica na razpolago kuhinjo s pečico in mikrovalovno pečico, kjer si je lahko pripravila topli obrok in hrano, ki jo je toženka zagotavljala v okviru zajtrka za hotelske goste, pri čemer je kot bistveno izpostavilo še, da tožnica na kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v zvezi s prehrano med delom ni opozarjala. Slednje ni bistveno, materialnopravna presoja, da je toženka tožnici na opisan način zagotovila prehrano med delom, pa je zmotna. Za odločitev je bistvena določba Kolektivne pogodbe za dejavnost gostinstva in turizma Slovenije, po kateri je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom, če mu delodajalec ne zagotavlja toplega obroka ali če iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane. Iz te določbe kolektivne pogodbe jasno izhaja, da je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati topli obrok, ne pa le možnosti, da si ga delavec pripravi sam, pri čemer mora biti prehrana (ustrezno) organizirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00057801
DZ člen 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 101.
pogoji za izdajo začasne odredbe - stroški postopka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o preživnini - začasna odredba o stikih - koristi otroka kot pravni standard - selitev v tujino
Škodljivo bi bilo, če bi otroka po predhodnemu privajanju na nov dom in vključitvi v novo šolsko oziroma predšolsko okolje ločili od matere (pri kateri živita že vsaj od leta 2019 in sta nanjo navezana), začasno predodelili očetu in preselili nazaj v Slovenijo. Ta sprememba bi povzročila izgubo občutka varnosti in stabilnosti ter hudo čustveno ambivalenco, s čimer bi bil ogrožen njun zdrav psihofizični razvoj.
V predmetni zadevi gre za postopek oziroma ukrep za varstvo koristi otroka, zato odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, v skladu z določbo 101. člena ZNP-1. Glede na naravo tega postopka (ureditev razmerij med starši in otroci, kar je oziroma mora biti v interesu obeh udeležencev) je na mestu odločitev, da krijeta predlagatelj in nasprotna udeleženka vsak svoje stroške tega postopka. Kakšne posebne okoliščine, ki bi narekovale odstop od tega pravila, niso podane.