predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljene pritožbene novote - kreditna obveznost - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe
V primerih kreditnih obveznosti sicer sodna praksa dopušča obročno plačilo sodne takse, vendar v tem primeru pritožbeno sodišče tudi tega ne more določiti, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, navedbe pa so tudi pavšalne do te mere (brez kakršnihkoli trditev o višini in ročnosti kreditov), da jih niti ni mogoče preizkusiti.
ZKP člen 18, 18/2, 219a, 219a/14, 285e, 285e/1, 402, 402/3. URS člen 37.
predlog za izločitev dokazov - listine in elektronski podatki kot dokaz - hišna preiskava - banka - zaseg elektronskih podatkov - izvajanje dokazov - zapisnik o preiskavi
Pritožbeno sodišče tako soglaša z zaključki prvostopnega sodišča, da tudi sam način pridobitve oziroma zajema elektronskih podatkov iz strežnika banke, ki ima podlago v ustrezni odredbi preiskovalnega sodnika, niti ni relevanten za presojo pravne dopustnosti (zakonitosti) teh dokazov, temveč je pomemben zgolj za oceno njihove dokazne vrednosti. Slednje pa, kot že navedeno, ni predmet tega pritožbenega postopka, temveč predmet presoje sodišča prve stopnje v okviru glavne obravnave.
ZPP člen 14, 315, 354, 354/1, 354/2. OZ člen 130, 170, 171.
vmesna sodba - izdaja vmesne sodbe - vsebina vmesne sodbe - izrek vmesne sodbe v odškodninskem sporu - odškodninski spor - odločanje o temelju tožbenega zahtevka - ugovor glede temelja tožbenega zahtevka - odločanje o višini tožbenega zahtevka - temelj zahtevka - višina zahtevka - ugotavljanje obstoja vzročne zveze pri presoji utemeljenosti temelja zahtevka - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo
Za pravilno odločitev v predmetni zadevi je pomembno razlikovanje dveh sklopov vzročnih zvez, in sicer (1) vzročna zveza med dejanjem in škodnim dogodkom ter (2) vzročna zveza med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode.
V vmesno sodbo ne sodi odločanje, katere oblike nepremoženjske škode so podane (telesne bolečine, duševne bolečine, strah). Z vmesno sodbo se ugotavlja samo, ali je škoda nastala. Vprašanje, katere oblike škode so podane, pa sodi v odločanje glede višine odškodnine.
rok za plačilo sodne takse - pravočasnost plačila sodne takse - domneva pravočasnosti plačila sodne takse - plačilo prek ponudnika plačilnih storitev - nalog za plačilo sodne takse - pravočasnost naloga - dokazovanje pravočasnosti - prepozno plačilo sodne takse
Toženka ni priložila dokazila, iz katerega bi izhajalo, da je dala nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev znotraj roka za plačilo sodne takse.
ZSPJS člen 22e, 22e/1.. Uredba o dopolnitvah Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/1.
plačilo dodatka - delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela - pričakovani delovni rezultati - sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v pritožbi utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevku tožnika (delno) ugodilo, za vsak posamezni mesec vtoževanega obdobja ugotavljati, ali je bil dejansko opravljen povečan obseg dela, torej kakšen je bil pričakovan obseg dela in ali ga je ter v kakšen obsegu ga je tožnik presegel. To so dejstva, bistvena za odločitev (prvi odstavek 22.e člena ZSPJS; prim. sklepa VS RS VIII Ips 56/2020 in VIII Ips 11/2020), ne pa dejstvo, ali gre za opravljanje dela delovnega mesta, za katerega javni uslužbenec ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi in jih je opravljal po odredbi nadrejenega.
Pritožba tožnika utemeljeno uveljavlja, da je postavil določen zahtevek (plačilo odškodnine v višini 20.000,00 EUR), predvsem pa, da je navedel dejstva, ki zahtevek utemeljujejo (navedbe o ravnanjih toženke oziroma škodi, ki jo je utrpel), predlagal pa je tudi dokaze (listine: opis dogodka z dne 15. 9. 2021, zdravstveni karton, odpoved pogodbe o zaposlitvi in druge; listine je predložil že s tožbo, dodatne listine z dopolnitvijo tožbe). Sodišče prve stopnje je zato tožbo v delu, v katerem se nanaša na odškodnino, neutemeljeno kot nepopolno zavrglo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00055846
ZDR-1 člen 154.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - odmor med delovnim časom - Direktiva 2003/88/ES
Pritožba neutemeljeno oporeka stališču sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da (če) je moral imeti tožnik ves čas pri sebi telefon in radijsko zvezo (ter biti dosegljiv), še ne pomeni, da mu toženka odmora ni zagotovila. To dejstvo enako kot dejstvo, ali je med izrabo odmora tožnika nadomestil drugi delavec, ni bistveno, ampak je za odločitev bistveno vprašanje, ali je bilo delo tako intenzivno, da tožnik ni mogel izrabiti odmora.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - neunovčljivo premoženje - odlog plačila sodne takse
Če tožnika menita, da iz ugotovljenega obsega premoženja sodišče prve stopnje ni izvzelo prave nepremičnine, bi morala to v pritožbi izrecno, konkretno pojasniti, saj bi le takšen ugovor omogočil pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
V utemeljitev izpodbijane odločitve je sodišče prve stopnje med drugim navedlo, da tožnika lahko nepremičnine prodata ali vsaj oddata v najem in na tak način pridobita sredstva za plačilo dolgovane sodne takse. Pritožbena navedba, da gre za mrtvo premoženje, zaradi svoje pavšalnosti ne more pripeljati do drugačne odločitve v tej zadevi. Prav tako do drugačne odločitve ne more pripeljati pritožbena navedba, da se nepremično premoženje ne oddaja v najem. Trditev, da se nepremičnine ne oddajajo v najem, še ne pomeni, da jih ni mogoče oddati v najem.
Skladno s tretjim odstavkom 12.a člena ZST-1 se pri ugotavljanju materialnega položaja stranke ne upošteva zgolj tisto premoženje, s katerim stranka dejansko ne more razpolagati, če stranka izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ni zakrivila po lastni volji. Trditveno in dokazno breme o obstoju upravičenih razlogov je torej na predlagatelju taksne oprostitve, pri čemer je dolžan podati vse navedbe in predložiti vse dokaze v predlogu za oprostitev ali v njegovi dopolnitvi. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tožnika pred izdajo izpodbijanega sklepa pozvalo, naj se opredelita glede nepremičnin v vrednosti 176.008,08 in 19.320,00 EUR, za katere je ugotovilo, da sta tožnika njihova lastnika oziroma solastnika, sta tožnika odgovorila zgolj to, da nepremičnine predstavljajo v naravi stanovanjsko hišo na naslovu, kjer tožnika skupaj z družino živita, ter kmetijska, gozdna in druga zemljišča, da jih uporabljata tožnika in da se nepremičnine ne oddajajo v najem. Iz takšnih trditev, razen glede nepremičnine, v kateri živita, ne izhaja, da tožnika z njimi ne moreta razpolagati, kakor tudi ne, da te nezmožnosti nista zakrivila sama po lastni volji. Zatorej je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je nepremičnine, v katerih tožnika ne prebivata, upoštevalo pri ugotavljanju materialnega položaja tožnikov.
misija - odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - dokazna ocena - slovenska vojska
Zmotno je stališče pritožbe, da je tožničina dosegljivost na službeni telefon primerljiva z opravljanjem funkcije poveljniške dolžnosti, ki po stališčih iz zadeve VSRS VIII Ips 20/2021 z dne 25. 5. 2021 sama po sebi ne pomeni kršitve tedenskega počitka. Sodišče prve stopnje zaključka o kršitvi tedenskega počitka ni utemeljilo zgolj na tožničini dolžnosti, da je bila dosegljiva na službeni telefon, temveč predvsem na ugotovitvah o tem, da je na klice morala ustrezno odreagirati z opravljanjem delovnih nalog, ki sodijo v okvir njenih rednih zadolžitev.
Ker je priprava tedenskega poročila sodila v tožničine redne obveznosti in ker ga je lahko pripravila le v nedeljo, je treba šteti, da je bila priprava poročila na ta dan od nje pričakovana kot obvezna delovna zadolžitev, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da tožnici priprava poročila na ta dan ni bila izrecno ukazana.
stroški pravdnega postopka - davek na dodano vrednost (DDV) - odvetnik kot davčni zavezanec - pripravljalni narok - narok za glavno obravnavo - stroški za prisotnost na narokih
Pripravljalni narok in narok za glavno obravnavo sta dve ločeni procesni opravili sodišča, ki se glede na določila ZPP lahko opravita ločeno, ali pa ob izpolnjenih pogojih po petem odstavku 279.c člena ZPP ena za drugo. Tudi če pripravljalnemu naroku takoj sledi prvi narok za glavno obravnavo, pripravljalni narok s tem ne izgubi samostojnosti procesnega opravila, ampak je to v korist hitrosti in ekonomičnosti postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00054492
KZ-1 člen 49, 191, 191/1. ZKP člen 95, 95/1, 95/4, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 373.
kaznivo dejanje nasilja v družini - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - standard obrazloženosti sodne odločbe - konkretizacija pritožbenih očitkov - očitek protispisnosti - upravičen tožilec - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - grajanje dokazne ocene - odmera kazni - stroški kazenskega postopka - olajševalne in obteževalne okoliščine
Pritožbeno sodišče še poudarja, da je pritožba prežeta z naključnim in nekonsistentnim nizanjem pritožbenih razlogov, nekritičnim prepisovanjem in ponavljanjem vsebine zakonskih in ustavnih določb (zlasti 17. člena, sedmega odstavka 364. člena in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, 15. in 22. člena Ustave Republike Slovenije ter 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah), kakor tudi obširnim poudarjanjem in abstraktnim sklicevanjem na teoretična stališča sodne prakse. Do tako posplošenih pritožbenih očitkov se pritožbeno sodišče zato tudi v tem delu ni moglo konkretno in vsebinsko opredeliti, v okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti pa tovrstnih kršitev ni ugotovilo.
zapuščinski postopek - vrnitev denarja v zapuščino - obseg zapuščine - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - razpolaganje brez soglasja drugega - zloraba zaupanja - darilni namen - dokazno breme - prejem darila
Tožnica dokaznega bremena ni izpolnila oziroma ni dokazala, da bi toženka z uporabo denarnih sredstev na materinem bančnem računu zlorabljala njeno zaupanje. Pritožbeno sodišče pritrjuje življenjskemu zaključku, da ni šlo za toženkino zlorabo materinega zaupanja, ampak nasprotno, da je zapustnica soglašala in zato vedela, da toženka z njenim denarjem razpolaga tudi za lastne potrebe in potrebe njenih družinskih članov.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - hujše ogrožanje lastnega zdravja - duševno zdravje - duševna bolezen - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
Za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr,
Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je potrebno aktivno sodelovanje, tega pa pridržana oseba zaradi ugotovljenega neprilagojenega in neorganiziranega vedenja in mišljenja, čustvene vznemirjenosti ter stalne agitiranosti ni sposobna.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - načelo ekonomičnosti postopka - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - ista dejanska in pravna podlaga spremenjenega tožbenega zahtevka in pobotnega ugovora
V konkretnem primeru zahtevek po spremenjeni tožbi temelji na isti pravni in dejanski podlagi kot eden izmed pobotnih ugovorov tožene stranke, o katerem bo sodišče prve stopnje v postopku v vsakem primeru moralo odločati. V obeh primerih gre za zahtevek enega solastnika na delno povračilo plačanega obratovalnega (vzdrževalnega) stroška za isto solastno nepremičnino (68. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ), sodišče prve stopnje pa bo v tej zvezi moralo dejansko stanje ugotavljati že zaradi odločanja o pobotnem ugovoru tožene stranke. Ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka je tako po mnenju pritožbenega sodišča v obravnavnem primeru odločanje o spremembi tožbe smotrno za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, zaradi česar bi bilo treba takšno spremembo tožbe dovoliti (prvi odstavek 185. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00055838
ZDSS-1 člen 43.. ZIZ člen 270, 271, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 273.. ZUP člen 224, 224/1.
imenovanje direktorja - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - dokončnost odločbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki je ugovoru toženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe ugodilo in predlog tožnika zavrnilo. Pri tem je sicer zmotno štelo, da na verjetnost obstoja terjatve ne vpliva dokončna odločba toženke, na podlagi katere je bil obnovljen postopek posebnega javnega natečaja za direktorja urada A. in v njegovem okviru odpravljena odločba o imenovanju tožnika na delovno mesto (položaj) direktorja urada A. V upravnem postopku ima dokončnost odločbe enak učinek kot pravnomočnost, z razliko, da dokončnost ni ovira za izpodbijanje odločbe v upravnem sporu. Upravna odločba učinkuje praviloma, ko postane dokončna; z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 224. člena ZUP).
Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pravica do izjave - odgovor na ugovor - odgovor na ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izostanek odgovora na ugovor - verjetnost obstoja terjatve - subjektivna nevarnost - kontradiktornost
Začasna odredba je sredstvo zavarovanja terjatve. Njen namen je zagotoviti upniku možnost bodoče izvršbe, da ne bi sodno varstvo, ki ga terja v pravdi, kasneje ostalo brez učinka. Za izdajo začasne odredbe se uporabljajo določbe ZIZ. Te zaradi sumarnosti postopka ne predvidevajo odgovora dolžnika na upnikov odgovor na ugovor. Zato sodišče prve stopnje toženki ni bilo dolžno dati možnosti, da se do odgovora na ugovor opredeli